DL: Pozabljeni mostovi - Naj spet povezujejo

3.4.2024 | 13:00

Jože Jurkovič: »Most naj spet služi ljudem z obeh bregov reke.«

Starina kot zrcalo nove prihodnosti – Dotrajan in neuporaben, a urejen – Državi so vrgli rokavico

Viseči most Slavski Laz–Čedanj je eden izmed 13 mostov na Čabranki in Kolpi in je sad prostovoljnega dela iz leta 1957. Dolg je približno 70 metrov, širok pa 1,3 metra. Dotrajan in neuporaben stoji na nosilnih vrveh tri metre nad vodo in je bil nekoč namenjen izključno hoji. Je spomin na nekdanji živahen utrip vsakdanjika ob Kolpi.

Namesto s čolnom so sosedje in sorodniki drug k drugemu, v trgovino, gostilno ali na kegljišče prihajali po mostu. Tudi na kolesih so se prevažali po hrastovih deskah, ki so bile pritrjene na jeklene vrvi. Marsikatera gospodinja je tam čez vodila svinjo na sejem. Most je bil okno v svet, zlasti Kostelcem, ki so bili zaradi bližine zaprtega območja daleč v ozadju Kočevske.

»Za ljudi, ki tu živijo, in za nas, ki smo rojeni v dolini zgornje Kolpe, je ta starina zrcalo nove prihodnosti, sploh odkar tu ni trdne meje,« pravi kostelski rojak dr. Jože Jurkovič. Ko so most postavljali, je bil star 10 let. Zdaj se je postavil na čelo Iniciativnega odbora za zaščito mostu.

Na slovenskem bregu je nedavno dvajset znancev, sosedov, največ iz Slavskega Laza in Broda na Kupi, s škarjami z mostu odstranjevalo rezilno žico in zarjavelo žično mrežo. Posekali so nekaj dreves, očistili smeti in odstranili gnile pohodne deščice. Nekoč država ni imela posluha, kaj šele denarja, da bi ta most vzdrževala, današnja pa je nanj pozabila. »S čiščenjem se je most, kakopak, pokazal v svoji slabi luči, to pa mora biti spodbuda nam sosedom v dolini Kolpe in tudi oblastem v Ljubljani in Zagrebu, da bo ta most kot vsi drugi na Kolpi znova postal povezovalna točka, kot je bil nekoč,« poziva Jože Jurkovič, prepričan, da jim bo uspelo.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Glavonjić