DL: Vodne izgube - Radi bi izboljšali, kar se še da

14.4.2024 | 13:30

Škocjanskim svetnikom je o vodnih izgubah razlagal Istok Zorko iz Komunale Novo mesto (drugi z leve). (Foto: L. M.)

Občina Škocjan želi še zmanjšati izgube na vodovodnem omrežju – Največje 39-odstotne, lani 32-odstotne – V zadnjih desetih letih vložili najmanj 5 milijonov evrov – Obnoviti 5,5 km slabega vodovoda – V Tomažji vasi še po ves dan brez vode

Že vrsto let so pogosta tema debat na sejah občinskega sveta vodne izgube. Še vedno je tako, čeprav je Občina Škocjan v zadnjem desetletju za obnovo vodovodnega omrežja namenila znatna proračunska sredstva in so se izgube zmanjšale.

Kot pove župan Jože Kapler, je njihova lokalna skupnost v desetih letih vložila vsaj 5 milijonov evrov v obnovo vodovodnega sistema, tudi v okviru hidravličnih izboljšav. »Naredili smo velik napredek, a kljub vsemu se nam zdijo vodne izgube še vedno prevelike. Nekje voda uhaja ali se krade, skratka od Komunale Novo mesto pričakujemo, da nam konkretno pove, kaj naj še storimo,« pravi prvi mož škocjanske občine. Pritrjuje mu tudi dolgoletni svetnik Alojz Hočevar (Neodvisna lista Bučka). »Še vedno smo približno tam, kjer smo bili pred vsemi popravki in izboljšavami na vodovodnem sistemu, čeprav bi bilo pričakovati nasprotno,« pove.

Vodja sektorja vodooskrbe v Komunali Novo mesto Istok Zorko meni, da vodne izgube, ki odstotkovno niso majhne, pomenijo pa razmerje med prodano in načrpano vodo, v Škocjanu vseeno niso kritične oz. skrb vzbujajoče. »Če pogledamo vodne izgube od leta 2003 do leta 2022, vidimo, da so bile največje 39-odstotne, lani 32, trenutno so okrog 30, skratka številka se vrti okrog 30 in malo več. Seveda pa se gotovo sprašujete, zakaj niso npr. 20-odstotne kot npr. v novomeški ali mirnopeški občini,« je občinskim svetnikom na zadnji seji razlagal Zorko. Kot glavni razlog omenja, da v občini ni velikega porabnika. Če bi ga npr. imeli v gospodarski coni, bi bil rezultat bistveno boljši.

30 OKVAR NA LETO

K vodnim izgubam ob nekontroliranih izpustih in krajah vode prispeva tudi okrog 30 okvar na omrežjih na leto, kar ima bistveno večji finančni vpliv na ceno vode kot same izgube. V škocjanski občini imajo še šest kilometrov starega vodovoda, kar ni veliko, glede na to, da imajo skupaj 75 km vodovodnega omrežja, ki je sicer v sorazmerno dobrem stanju. Vodnih priključkov je 1.148.

Župan Kapler pove, da če seštejejo vsako okvaro, katere popravilo stane nekje med 1.300 in 1.500 evri, to pomeni od 40.000 do 50.000 za občino na letni ravni. »Nedvomno pa je zdaj boljše, saj je bil nekoč ta znesek tudi več kot sto ali dvesto tisoč letno. Na leto je bilo tudi po 130 okvar,« pravi.

V Komunali Novo mesto med mogočimi ukrepi za zmanjšanje izgub navajajo obnovo nekaterih kritičnih vodovodnih odsekov v skupni dolžini 5,5 km, in kot pravi župan, se bo morala občina tega v prihodnosti lotiti.

PROBLEM TOMAŽJA VAS

Med najdražjimi bosta obnova 2,5 kilometra dolgega odseka proti Osrečju in obnova primarnega vodovoda od Šmarjeških Toplic proti Šentjerneju, ki napaja Šentjernej in tudi del škocjanske občine, konkretno Tomažjo vas.

Kot pravi župan, ta del ni bil obnovljen v okviru hidravličnih izboljšav, tu so še vedno azbestne cevi in nastajajo okvare. Ker so te cevi premera 250 mm, so izgube velike. »Nemalokrat se širi slaba volja občanov in kmetov, saj imajo takrat okrnjeno vodooskrbo in zgodi se, da ostanejo tudi po ves dan brez pitne vode. Predstavljajte si, kaj to pomeni za kmete z živino. Vodo takrat vozijo gasilci s cisterno,« je povedal župan. Čeprav je občina lastnica tega dela vodovodnega omrežja, se po besedah Zorka 90 odstotkov izgubljene vode pripisuje šentjernejski in le deset škocjanski občini.

Na vprašanje župana, ali bi bilo mogoče Tomažjo vas, ki je vezana na vodni vir Jezero, prevezati na Škocjan, je Zorko dejal, da te možnosti ni.

25-ODSTOTNE IZGUBE?

Zorko je povedal še, da ima občina sorazmerno dobro vodovodno omrežje, da ima od vseh dolenjskih občin najmanjšo količino prodane vode, da njihov razvejani sistem z več kot 1.100 vodovodnimi priključki dobro nadzorujejo in vse okvare hitro odpravijo. Bo pa treba urediti še zadeve na Bučki, kjer nekaj gospodinjstev še ne plačuje vode po dejanski porabi, in v Dobruški vasi, kjer se dogajajo nekontrolirani izpusti ali kraje vode.

Po besedah župana Kaplerja se v občini zavedajo, da so stvaren cilj 25-odstotne vodne izgube: »Če bi imeli vsaj eno veliko živilsko dejavnost, v kateri dnevno porabijo veliko vode, bi se razmerje med prodano vodo in izgubami izboljšalo in poslovni izid bi bil boljši.« Morda pa se to zgodi z zagonom cone v Dobruški vasi oz. z naložbami v njenem drugem delu, ki ga tudi že načrtujejo.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj