DL: Zgodba o nekdaj cvetočem Gutenwerdu

15.4.2024 | 11:35

Dr. Tomaž Nabergoj (Foto: L. M.)

Do 3. novembra je v Narodnem muzeju Slovenije na ogled zanimiva razstava o evropsko pomembnem arheološkem najdišču v občini Šentjernej Nekoč je bil Gutenwerd – 600 predmetov, filmski prikazi … – Raziskovanje opuščene naselbine se nadaljuje

Srednjeveški trg Otok oz. Gutenwerd na območju današnje vasi Drama v šentjernejski občini je vse manj skrivnosten.

Evropsko pomembno arheološko najdišče naselbine, ki je zrastla na današnjem Šentjernejskem polju ob reki Krki, pred 550 leti pa so jo uničili Turki, postaja vse bolje raziskano tudi po zaslugi Narodnega muzeja Slovenije, ki je te dni na ogled postavil interaktivno in atraktivno razstavo z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. V Ljubljani bo na ogled do 3. novembra.

Razstava ponuja zgodbo o opuščenem Gutenwerdu (ime pomeni naselbina ob rečnem otoku na strateško ugodni, dobri legi) in tem, kako so ga arheologi po 500 letih spet našli in odkopali. Leta 1967 je ekipa takratnega Narodnega muzeja v Ljubljani pod vodstvom dr. Vinka Šribarja začela arheološka izkopavanja; ta so se nadaljevala še v osemdeseta leta 20. stoletja. Pred tremi leti je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen.

Srebrniki, najdeni v lončenem vrču z rdeče-rjavo poslikavo, 14.–15. stoletje (Foto: Tomaž Lauko)

Kot pravi vodja projekta dr. Tomaž Nabergoj, razstava sooča stara in nova spoznanja o srednjeveški naselbini trškega značaja. Obiskovalce čaka ogled interaktivne razstave z okoli 600 predmeti, ki jih hrani Narodni muzej, del gradiva so posodili drugi slovenski muzeji ter Narodni (Zemaljski) muzej Bosne in Hercegovine. Iz drobcev so torej arheologi sestavili zgodbo o nekdaj cvetočem Gutenwerdu.

Predstavljene so raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinski dokumenti, tudi faksimile pisma freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigismundu Tirolskemu o žalostni usodi Gutenwerda po napadu osmanskih Turkov leta 1473. Za boljšo predstavo so na ogled rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic pa tudi veliko replik predmetov.

KAKO SO NEKOČ ŽIVELI

»Drobne najdbe govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi, npr. ostanki kamnitih ročnih mlinov (žrmelj) o mletju žita, brusni kamni o brušenju nožev, šil ali škarij, preproste glinene lojenke o osvetljevanju prostorov, železne podkve o uporabi konj in tudi volov za ježo oziroma vleko. Nekateri predmeti označujejo bivalni standard ljudi, posebej keramične pečnice kot deli peči ali črepinje namiznega steklenega posodja, gotovo uvoženega in že zato dragocenega. Spet drugi pričajo o razvedrilu v prostem času, npr. koščen igralni žeton, ali o otroški igri, posebej glinena konjička, značilna za srednjeevropski prostor. O glasbi lahko nekaj sklepamo po primerku železnih drumlic, preprostega instrumenta, a z bogato kulturno zgodovino. Ohranilo se je okoli deset tisoč odlomkov posodja, a hkrati le kakšnih deset celih posod. Raziskave izbranih kosov srednjeveške keramike in vzorcev gline iz današnjih glinokopov ob Krki kažejo, da je očitno šlo večinoma za lokalne vire in s tem izdelke domačih delavnic,« pravi Nabergoj.

FILMSKI PRIKAZ

Glinasti figuri v obliki konjičkov, pozni srednji vek (Foto: Tomaž Lauko)

Katja Špec, arheologinja in soavtorica razstave, pove, da so rezultati analize organskih ostankov v vzorcu lončenine pokazali prisotnost mlečne maščobe prežvekovalcev, kar pomeni, da so prebivalci Gutenwerda jedli kislo mleko, mlečne kaše, žgance, močnik …

Obiskovalci si na razstavi lahko ogledajo tudi filmske prikaze različnih srednjeveških obrtnih dejavnosti in kratke filme, med njimi arhivske posnetke arheoloških izkopavanj Gutenwerda iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih hrani Televizija Slovenija, in igrano filmsko zgodbo Gutenwerd – Izginulo mesto.

RAZISKAVE SE NADALJUJEJO

Razstava je zanimiva tudi, ker je oblikovno zasnovana na prvinah gledališke scenografije, tako da poustvarja pravi srednjeveški ambient, v katerem je nekoč vrvelo od ljudi.

Čeprav več kot sto pisnih virov omenja Gutenwerd iz 11. stoletja, so najnovejše naravoslovne analize ovrgle predpostavko, da bi bila tu slovanska naselbina že v 11. oz. še prej, v 10. stoletju.

Ker je le v grobem znan urbanistični načrt naselbine, saj je bilo izkopane malo površine najdišča, bo nadaljnje raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki za arheologe eden glavnih izzivov v prihodnjih letih – s sodobnimi neinvazivnimi metodami. Ravno v teh dneh potekajo na terenu geofizikalne raziskave, ki jih vodi Branko Mušič z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete.

Narodni muzej Slovenije želi v prihodnosti skupaj z občinama Škocjan in Šentjernej oživiti to najdišče z raznimi kulturnimi programi ter delovanjem šol itn.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj