D: Portret tedna - Darinka Pirc

27.4.2024 | 11:40

V dneh ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo veliko slišati o kulturi in umetnosti. Umetnost pa je tudi krmariti svoj čolnič življenja tako, da si zadovoljen in izpolnjen, da torej delaš, kar te veseli in bogati.

Darinka Pirc, po rodu Mirnopečanka, ki se je že pred dobrimi dvajsetimi leti udomila v Ivančni Gorici, je kot prof. defektologije za učence z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto gotovo našla pravi poklic zase. Rada se ukvarja s »posebnimi« otroki, ki so pogosto prikrajšani za marsikaj v življenju, in išče v njih dobro in skrite talente ter jim jih pomaga razvijati. Pri tem se srčno razdaja in nemalokrat žrtvuje svoj prosti čas.

A prava poklicna pot se Darinki ni pokazala takoj, kar nekaj ovinkov je prej prehodila in o njih ji ni težko spregovoriti. »Tudi na ta leta sem ponosna, oblikovala so me in mi dala mnoga spoznanja,« odločno pove.

Po osnovni šoli v Mirni Peči in pedagoški gimnaziji v Novem mestu se je namreč na presenečenje mnogih odločila za samostansko življenje in odšla k sestram usmiljenkam v Beograd. Vmes je študirala teologijo na ljubljanski fakulteti. Po treh letih je spoznala, da to ni zanjo. Prišla je domov, delala kot trgovka in razmišljala celo o misijonarskem delu. A takrat za to ni bilo prave priložnosti.

»Po spletu okoliščin sem pravzaprav pristala na pedagoški fakulteti in defektologiji, a po 33 letih dela na šoli lahko rečem, da sem v svojem poklicu srečna,« pove sogovornica, ki je bila petnajst let mobilna defektologinja po dolenjskih vrtcih in osnovnih šolah.

Darinka se ukvarja z otroki z lažjo, zmerno in težjo duševno motnjo, kar pomeni z otroki z Downovim sindromom, cerebralno paralizo, z avtisti, z otroki s težavo govora, vedenja, različnih narodnosti in starosti, od šest do 26 let.

Treba se je veliko prilagajati, delati individualno in seveda biti potrpežljiv in vztrajen. Kot pravi, želijo s sodelavci otroke predvsem čim bolje pripraviti za življenje zunaj šole, da bodo čim bolj samostojni in neodvisni. Žal teh otrok, ki so drugačni, »a sama jih tako sploh ne vidim več«, družba še vedno ne sprejema enako kot druge, le videz je včasih tak.

Darinka Pirc, katere velika ljubezen je glasba, je med najzaslužnejšimi, da na šoli glasbeno ustvarjajo učenci in tudi učitelji. V zadnjih 12 letih je ustvarila devet glasbeno-gledaliških predstav, v katerih sodelujejo oboji. S prvo in najodmevnejšo predstavo Potuj z menoj so nastopali po vsej Sloveniji, celo v Cankarjevem domu. Sledile so nove in v času covida so pripravili celo spletno otroško opero. Darinka v glavnem sama napiše scenarij in glasbo, primerno otrokovim sposobnostim, zdaj pa se že zgodi, da se v tem preizkusi tudi kateri učenec, odkriti skriti talent.

To je npr. David Bratić, avtist, a izredno glasbeno nadarjen, pa tudi izvrsten računalničar in likovnik. Darinka pove, da so ga opazili v nekem projektu na glasbeni akademiji in marca ga bo mogoče videti v televizijski oddaji Opus. »Koliko veselja! Sicer pa je pomembno, da naše otroke spravimo na oder, da javno pokažejo, kaj znajo. To je pomembno za njihovo samozavest, odprtost do drugih in vidni so tudi že uspehi pri lažjem pridobivanju šolskega znanja. Z nastopi se jim izboljšuje govor, spomin,« pripoveduje Darinka in poudari, da je imela pri delu k sreči vedno podporo in posluh ravnateljice šole Vide Marolt, ki je decembra lani postala celo ime meseca na Valu 202.

Darinka je tudi ustanoviteljica in voditeljica vokalno-instrumentalne skupine Kettice, ki jo sestavljajo učiteljice šole. Ob njeni kitarski spremljavi že 25 let pojejo ob različnih priložnostih, in to celo tri- in štiriglasno. Na OŠ Dragotina Ketteja iz Novega mesta so res dobro zastopana mnoga kulturna področja, zato ne preseneča, da je šola že večkrat dobila naziv kulturna šola.

Darinka ima glasbo v genih, pri njih doma se je veliko pelo: mama Jožefa, oče Ivan ter sestri Jožica in Sonja. Sonje se mnogi Dolenjci spominjajo kot izvrstne in dolgoletne organistke in zborovodkinje. Sestre so nekaj let v Mirni Peči prepevale v kvintetu Spev.

Sicer pa je naša portretiranka samoukinja, opravila je le orgelsko šolo v Ljubljani. Vrsto let je bila zborovodkinja in organistka v župnijah Mirna Peč in Ivančna Gorica. Najbolj obvlada kitaro, sicer pa zaigra tudi na flavto, harmoniko …

Darinko osrečuje še narava. Nekoč je veliko hodila v hribe – več kot 50-krat je bila na Triglavu! – zdaj pa še najraje uživa na morju, z dobro knjigo v rokah. Rada si ogleda dober film, odide na kako zanimivo potovanje, peče slaščice, kot pravo kmečko dekle pa tudi vrtnari. Ob tem se ji kdaj porodijo verzi in morda nekoč luč sveta ugleda tudi pesniška zbirka.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

Lidija Markelj