DL: Zamik gradnje nove soseske? - Najprej varnost, nato pa gradnja

28.4.2024 | 19:00

Potok Kobila v Dolenjem Vrhpolju (Foto: Občina Šentjernej)

Stanovanjske gradnje nove soseske v središču Šentjerneja ne bo še vsaj leto in pol – Direkcija za vode dala pozitivno mnenje k OPPN, a ob pogoju, da najprej zagotovijo zmanjšanje poplavne ogroženosti potoka Kobila – Občina zbira soglasja

Čeprav lanske avgustovske poplave niso prizadele občine Šentjernej, pa bodo njihove posledice vseeno čutili. Direkcija Republike Slovenje za vode je namreč zaostrila pogoje za izdajo soglasij k prostorskim dokumentom, kar bo vplivalo tudi na predvidene gradnje v novi stanovanjski soseski v Šentjerneju, za katero so svetniki februarja sprejeli OPPN.

Direkcija za vode je namreč podala pozitivno mnenje k predlogu OPPN, a ob pogoju, da se prej uredi protipoplavna zaščita.

Nova soseska je predvidena na nepozidanem območju južno od jedra Šentjerneja, med ulico Staro sejmišče in bloki pri Sparu, kjer je predvidenih 57 stanovanjskih enot, individualnih hiš in vila blokov. Ob prvi obravnavi OPPN je bilo slišati, da bi se gradnje na 3,5 hektara velikem območju lahko začele že konec tega leta, a se bo očitno vse skupaj zavleklo vsaj do sredine leta 2026.

Kot pove šentjernejski župan Jože Simončič, je soglasje direkcije za vode vezano na predhodno izvedbo protipoplavnih ukrepov ob potoku Kobila, ki vplivajo na poplavno varnost Šentjerneja. »K sreči smo se pred letom in pol skupaj z državo odločili za ta ukrep, kandidirali na razpisu, projekt pripravili,« pove župan.

SODELOVANJE OBČANOV

A brez sodelovanja občanov, lastnikov zemljišč ob Kobili, ne bo šlo. Župan jih poziva k podpori ukrepom in k podpisu soglasij, ki jih občina zdaj pridobiva za državo, ki bo nosilka naložbe. Brez teh soglasij gradnja ne bo mogoča. Župan priznava, da je nekaj težav na terenu, zato poudarja: »Ni najbolj pametno, če kdo ne želi državi prodati svojih deset, dvajset ali trideset metrov zemljišča ob potoku Kobila. Tedaj se protipoplavni ukrepi ne bodo izvedli in tudi njegove parcele, ki so stavbne, pač ne bodo zazidljive. S tem bo sam sebi storil največjo škodo.«

DVA ZADRŽEVALNIKA

Protipoplavni ukrepi zajemajo zemljišča ob Kobili od Šentjerneja do območja nad Gorenjim Vrhpoljem. V zgornjem delu bo izveden začasni suhi vodni zadrževalnik, dolvodno pa mostovi, oporni zidovi, poglobitve in širitve struge, skratka vse, kar je treba, da voda čim bolj nemoteno in hitro odteče.

»Suhi zadrževalnik nad Gorenjim Vrhpoljem bi ob večjih količinah padavin za krajši čas zadržal to vodo in jo potem drugi, tretji ali četrti dan počasi izpuščal. Ta voda ne bi bila stalno akumulirana, zadržala pa bi tisti uničujoči poplavni val, zaradi katerega imamo dolvodno pogosto velike težave. Tako bi zaščitili naselja Gorenje in Dolenje Vrhpolje, Šmarje, Dolenjo Brezovico in sam Šentjernej,« pove župan Simončič.

Svetnika Aleša Trbanca je zanimalo, ali bi se dalo vodo kako shraniti, saj bi bila v sušnem obdobju več kot dobrodošla. Župan je odgovoril, da pri Kobili ne bo šlo, saj gre za ozko dolino, ki ima tudi veliko naravne in kulturne dediščine, poleg tega pa je za mokri zadrževalnik potrebno več vode. Bo pa morda to mogoče pri drugem vodotoku z Gorjancev, Pendirjevki, kjer načrtujejo večji stalni zadrževalnik. Za poplave v Šentjerneju namreč ni kriva le Kobila, ampak tudi Pendirjevka.

SE BO ZAVLEKLO?

Da je območje bodočega stanovanjskega naselja v jedru Šentjerneja poplavno ogroženo, je bilo sicer potrjeno že s hidrološko-hidravlično študijo na povodju Kobile, ta postopek pa je sovpadal s pripravo OPPN, povedo v direkciji za vode. Rok za izvedbo protipoplavnih ukrepov na Kobili, ki jih bodo financirali iz načrta za okrevanje in odpornost, je junij 2026. Država bo za izvedbo protipoplavnih ukrepov prejela 240 milijonov evrov, od tega 20 nepovratnih, pri čemer je izvedba ukrepov v občini Šentjernej ocenjena na 6,15 milijona evrov.

Nekateri šentjernejski svetniki so prepričani, da je rok za izvedbo ukrepov celo preveč optimističen. »Država teh programov ne bo izpeljala v dveh letih. Tisti, ki želijo graditi, bodo imeli težave,« je prepričan svetnik Andrej Mikec (Lista za šentjernejsko dolino). Marija Martinčič Bauman (SDS) je dodala, da je zato treba potencialno zainteresiranim graditeljem pošteno povedati, kaj so stvarna pričakovanja in kaj se lahko zgodi.

Mojca Gomišček Vesel iz podjetja Cvitkovič arhitekti, ki je pripravljavec OPPN, je povedala, da je veliko zanimanja za naložbo v Šentjerneju, skoraj polovica od 22 lastnikov zemljišč želi sama zidati čim prej, nekatere parcele pa bodo seveda prodajali.

Župan Simončič dodaja, da bodo čas do izvedbe protipoplavne zaščite vseeno dobro izkoristili. »Občina bo začela komasacijo zemljišč na območju OPPN, torej vnovično razdelitev zemljišč skladno z odlokom, ki naj bi trajala leto in pol. Šele potem bo mogoče začeti pripravljati projekte in nato po dveh letih in pol graditi,« pravi in doda, da bo občina poskrbela za gradnjo komunalne infrastrukture v naselju. Tudi Gomišček Vesel meni, da velikega časovnega zamika pravzaprav ne bi smelo biti, glede zahtev direkcije za vode pa pove, da sicer še vedno velja zakon o vodah iz leta 2020, v praksi pa projektanti opažajo več zahtev po hidroloških analizah območij.

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj