DL: Grad Soteska - Nebrušen diamant topliške občine

15.5.2024 | 11:40

Obnovljen vhodni stolp dvorca Soteska (Foto: M. Ž.)

Vhodni stolp dvorca Soteska saniran, sledi ureditev notranjega dvorišča in vrta pred vstopom v grajsko poslopje – Zadnje vredno okoli pol milijona evrov – Udeleženci na posvetu poudarili varnost, preden vanj povabijo obiskovalce

Potem ko je Občina Dolenjske Toplice konec februarja končala sanacijo in rekonstrukcijo vhodnega stolpa nekoč mogočnega dvorca v Soteski, je pretekli teden krajane okoliških vasi in zainteresirano javnost povabila na posvet o celoviti revitalizaciji grajskega kompleksa Soteska, da bi se z njimi pogovorili o načrtovani ureditvi ter dobili njihova mnenja in ideje o prihodnosti tega nebrušenega diamanta občine, kot ga je poimenovala direktorica občinske uprave Nataša Šterk.

Z omenjeno obnovo, ki je stala nekaj manj kot 150.000 evrov, od tega so na razpisu kulturnega ministrstva dobili nekaj več kot 55.000 evrov, so tako naprej poskrbeli za varnost obiskovalcev. To je bil tudi prvi pogoj, da so se lahko lotili še ureditve notranjega dvorišča in vrta pred vstopom v grajsko poslopje. Z načrtovanimi obnovami so se prijavili na razpis gospodarskega ministrstva in uspeli pridobiti nekaj več kot 320.000 evrov, celoten projekt pa je ocenjen na okoli pol milijona. Kot je zbranim v dvorani soteškega gasilskega doma pojasnila direktorica občinske uprave Nataša Šterk, se je tudi ta naložba začela lani s čiščenjem notranjega dvorišča in vrta.

V notranjem grajskem dvorišču bodo uredili polkrožni avditorij z odrom v sredini, okrog pa večnamensko površino, ki bo lahko služila za različne dogodke in delavnice, s čimer bodo pridobili tudi lep nov prireditveni prostor ter tako obogatili turistično ponudbo občine in Soteske. »Naslednji sklop je ureditev grajskega vrta z vodnjakom v sredini, s parkovnimi površinami, trato, potkami, stopnicami …, uredili bomo tudi oporne zidove. Predviden je tudi del za gostinski vrt, ki ga lahko dobro izkoristi ponudnik bližnjega gostinskega objekta. Namestili bomo tudi igrala za otroke, klopi, pred depojem Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) pa uredili ploščad z razglediščem, katere del bomo namenili za parkiranje koles in postajo električnih koles. Postavili bomo tudi primerno razsvetljavo in informativne table, tudi digitalno, ki bo ponujala obsežnejše vsebine, ter tako poskrbeli za obveščanje obiskovalcev,« je načrtovano ureditev orisala Šterk.

Izpostavila je, da jih čaka veliko dela tudi v prihodnosti, in sicer pri obnovi preostalega grajskega obzidja, za kar bodo iskali nove priložnosti za pridobitev nepovratnega denarja, pa tudi pri oblikovanju načrta delovanja in upravljanja celotnega grajskega kompleksa, v katerega sodi tudi že omenjeni depo tehniškega muzeja in slikoviti Hudičev turn na drugi strani državne ceste. »Potreben je razmislek, kak turizem si želimo. Seveda si želimo novih programov, zato je zelo pomembno, da vključimo najrazličnejše deležnike, ki bodo od tega imeli tudi koristi. Med drugim bo tako že letos na vrtu Hudičevega turna celodnevna srednjeveška renesančna prireditev,« je povedala. Posveta sta se udeležila tudi direktorica TMS Barbara Juršič in kustos Vlado Vilman, ki sta pohvalila pripravljenost lokalne skupnosti za oživitev območja, kar je pokazala tudi z nakupom stavbe gospodarskega poslopja leta 2022, in poudarila pripravljenost za oblikovanje novih muzejskih vsebin v Soteski.

Zbrani na posvetu o celoviti revitalizaciji grajskega kompleksa Soteska (Foto: M. Ž.)

ZA VARNOST BODO POSKRBELI

V posvetu s krajani, ki je sledil predstavitvi, je Toni Virant opozoril na varnost, ki jo je treba nujno zagotoviti, če želijo pripeljati obiskovalce v notranjost dvorca. Tomaž Golob iz novomeške območne enote Zavoda za kulturno dediščino je pojasnil, da bodo v sklopu projekta sanirani oporni zidovi in škarpe, okrog notranjega dvorišča pa bodo tudi zaščitne ograje, ki bodo onemogočale dostop do razvalin, da se ne bi komu kaj zgodilo. Projektante so posebej opozorili na peščene poti in potrebno utrditev terena, zlasti kjer so kakršne koli klančine, da ne bi močno deževje ali neurje spiralo peska.

Pomen varnosti so poudarili tudi nekateri drugi sodelujoči, med njimi Robi Zupančič, ki se je dotaknil še morebitnih do zdaj še ne odkritih prostorov dvorca, na primer vinske kleti. »Ampak smo zamudili že kakšnih 15 let, ko so še živeli ljudje, ki so delali v tem gradu in bi lahko povedali, kaj in kje se je kaj nahajalo,« je dejal in dodal, da bi bilo zdaj, ko se že dela, dobro opraviti sondiranje oziroma raziskavo. Golob je menil, da bi vinsko klet lahko pričakovali v južnem delu ob cestišču oziroma strani, ki gleda proti Dvoru, a je najprej treba poskrbeti za sanacijo obodnih zidov. So pa arheologi že sondirali in raziskovali na dvorišču, na katerem bo prireditveni prostor, a niso našli nič.

V razpravi so med drugim omenili tudi predmete iz dvorca, ki jih imajo ljudje doma, pa grajski grb, ki ga zdaj hrani Dolenjski muzej v Novem mestu in bi lahko po obnovi prišel nazaj, možnost povezave v skupno zgodbo z Dvorom in prenovljeno nekdanjo železolivarno, gradom Žužemberk in z Žago Rog, ki je pred 1. svetovno vojno veljala za največji in najmodernejši lesnoindustrijski obrat na Slovenskem.

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič