DL: Vinograde sekajo, zidanice naseljujejo

21.5.2024 | 14:30

Trška gora na razglednici iz leta 1939, ki jo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Trška gora na razglednici iz leta 1939, ki jo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Trška gora danes (Foto: I. Vidmar)

Trška gora danes (Foto: I. Vidmar)

Civilna iniciativa za ohranitev in zaščito vinskih goric je pripravila deset pobud za ukrepe, ki bi pomagali zaustaviti krčenje vinogradov in ustavili trend naseljevanja zidanic – Naj martinovo postane državni praznik in dela prost dan

Slovenija je vinorodna dežela, a je glede na trende zadnjih let ta njen status čedalje bolj ogrožen. Krčenje vinogradov in naseljevanje zidanic, ki se iz gospodarskih spreminjajo v stanovanjske objekte, spreminja kulturno krajino, ki ji grozi, da bo dokončno izgubila svoj vinogradniški značaj. Da bi ustavila te trende je Civilna iniciativa za ohranitev in zaščito vinskih goric in pripravila deset pobud, ki jih je v ponedeljek naslovila na pristojna ministrstva.

Da je stanje res skrb vzbujajoče, govorijo podatki, ki jih je na gradu Grm ob predstavitvi pobud predstavila Lea-Marija Colarič - Jakše, dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Slovensko vinogradništvo že desetletja zaznava izjemno žalosten trend zmanjševanja vinogradniških površin. Po katastru iz leta 1820 je bilo v Sloveniji z vinogradi zasajenih približno 50.000 ha površin. Sto let pozneje se je to število prepolovilo, leta 2020 pa smo imeli samo še dobrih 15.000 ha. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo kmalu pristali pod 10.000 ha, čeprav imamo idealne pogoje za pridelavo vrhunskih vin in so slovenska vina vse bolj prepoznavna in cenjena tudi v svetu. Za vinorodno deželo Posavje je značilno razdrobljeno, tako rekoč butično vinogradništvo z nekaj sto vinskimi trsi. Vsak vinograd ima svojo zidanico.

»Skupne površine vinogradov so se pri nas v zadnjih petih letih zmanjšale za tri odstotke, s tem da je ta upad pri majhnih vinogradnih kar 20-odstoten. V zadnjih petih letih smo izgubili kar 3.178 malih pridelovalcev grozdja, ki obdelujejo od deset arov do dva hektarja vinogradniških površin, in po drugi strani pridobili 32 velikih pridelovalcev grozdja, ki obdelujejo več kot pet hektarjev vinogradniških površin. Še vedno je največ pridelovalcev pridelovalo grozdje na manj kot enem hektaru vinogradov. Takšnih je bilo kar 91 odstotkov vseh vinogradnikov, skupaj pa so ti obdelovali 31 odstotkov vinogradov v Sloveniji. Tudi obdobje koronavirusa je zaradi priseljevanja ljudi v zidanice negativno vplivalo na podobo kulturne krajine, poleg tega pa zadnja leta situacijo poslabšujejo tudi vremenske neprilike. Predvidevamo, da bo statistika za naslednjih pet let še veliko slabša,« meni Lea-Marija Colarič - Jakše.

Skrb vzbujajoč trend

Ob tem predlagatelji pobude za ohranitev in zaščito vinskih goric posebej opozarjajo na trend naseljevanja zidanic in posledično spreminjanja avtohtonih vinskih goric v spalna naselja, v zadnjem času pretežno upokojencev iz vse Slovenije. »S tem se izpostavljamo zelo realni nevarnosti, da bomo v nekaj desetletjih popolnoma uničili in izgubili izjemno kulturno krajino vinskih goric, ki jih za zdaj še krasijo mali, urejeni vinogradi, zidanice in cerkvice na vrhu hriba. Ker je ta naša kulturna dediščina nekaj unikatnega v svetovnem merilu, bi bila to izjemna in nepopravljiva škoda. Zato je treba nemudoma ukrepati. Zavedati se moramo, da ne gre samo za izgubo avtentičnih vin majhnih vinogradnikov, ampak predvsem za izgubo zgodovinske kulturne krajine in izjemno bogate vinogradniške dediščine, kakršne nimajo nikjer na svetu,« so med drugim zapisali v pobudi, naslovljeni na kmetijsko ministrstvo.

Pobude Civilne iniciative so na gradu Grm predstavili Julij Nemanič,  Matjaž Pavlin, Lea-Marija Colarič - Jakše in Dušan Štepec. (Foto:I.  Vidmar)

Pobude Civilne iniciative so na gradu Grm predstavili Julij Nemanič, Matjaž Pavlin, Lea-Marija Colarič - Jakše in Dušan Štepec. (Foto:I. Vidmar)

Da bi zaustavili ta škodljivi proces, so se organizirali v Civilno iniciativo za ohranitev in zaščito vinskih goric, ki jo sestavljajo in podpirajo Visoka šola za ohranjanje podeželja Grm Novo mesto, Evropski red vitezov vina, Skupnost občin Slovenije, Skupnost Mestnih občin Slovenije, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Konzorcij turizem v zidanicah in drugi. Predlagajo konkretne ukrepe, za katere zahtevajo, da se začnejo izvajati takoj, da se lahko reši vsaj tisto, kar je od nekdaj številnih vinogradniških površin še ostalo.

Kot so zapisali v predlogu, so zidanice gospodarski in ne bivalni objekti. Gradile so se lahko ob pogoju zasaditve določene površine vinograda. Pogoji so se večkrat spreminjali. Brez pripadajočega vinograda ali sadovnjaka zidanice ni možno zgraditi, a se je in se še ta pogoj zelo zlorablja. Veliko jih je vinograd že med gradnjo ali pa nekaj let pozneje, posekalo. Nadzor nad tem se ne izvaja. Zato menijo, da je čas, da se temu naredi konec, predno bodo naše vinske gorice samo še poseljene gorice, brez pridevnika vinske, ker pač vinogradov ne bo več. To pa bo izjemna škoda, saj to pomeni, da bomo izgubili kulturno krajino vinskih goric, ki je unikatna v svetovnem merilu. Poleg tega je tovrstno naseljevanje veliko breme tudi za občine, ki morajo novim stanovalcem prej ali slej postaviti ustrezno infrastrukturo in jo potem tudi vzdrževati ali pa subvencionirati dovoz pitne vode ter poskrbeti za prevoz otrok v šolo.

Predlog ukrepov

Tako pobudniki predlagajo vladi več ukrepov, med drugim dosledno spoštovanje zakonov, ki se nanašajo na funkcije zidanic, kjer mora biti spodnji del dejansko namenjen shranjevanju vina, zgornji del pa zgolj občasnemu in ne stalnemu bivanju, pogoj pa je tudi vinograd. Če ni vinograda, zidanica ni več gospodarski, ampak luksuzni objekt in kot tak drugače obdavčen. Po veljavni zakonodaji je namesto vinograda lahko ob zidanici zasajen sadovnjak, kar nekateri razumejo kot par dreves, zato predlagatelji zahtevajo, da se ta možnost izbriše. Kot druge možnosti za zaustavitev sekanja vinogradov predlagajo subvencije za saditev novih vinogradov za manjše pridelovalce in zanje omilitev pogojev za dovoljenje za prodajo. Kot je na predstavitvi pobud na gradu Grm dejal Matjaž Pavlin iz Konzorcija turizem v zidanicah, bi bilo treba večjim vinogradnikom omogočiti, da svoje kleti postavijo na območju vinogradov, kamor tudi sodijo, ne pa da za gradnjo tem ne dobijo dovoljenja in morajo tovrstne gospodarske objekte graditi v vasi, kot je bil pred kratkim primer Vinske kleti Colnar, ki so svoj gospodarski objekt postavili v vasi Lešnica in ne na Trški gori, kjer imajo vinograde. Predlagajo tudi spodbude za obdelovanje vinogradov na strmini ter pozivajo vinogradnike, ki svojih ne obdelujejo, naj jih uredijo ali pa odprodajo.

Ogrožena kulturna dediščina

Da so omenjeni trendi katastrofalni za kulturno dediščino, meni tudi vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Dušan Štepec. »Trend propadanja kulturne dediščine na vinogradniških območjih je alarmanten. Čedalje več površin je praznih, stare zidanice se umikajo novim objektom, država pa to dopušča. Velik problem je naseljevanje zidanic, kulturno dediščino med drugim kazijo tudi ekološki otoki pred kulturnimi spomeniki, kar je tudi posledica poseljevanja. Za ta območja je škodljiv tudi množični turizem. Kakšno stvar lahko še ustavimo, popraviti pa škode ne moremo več,« meni Dušan Štepec.

Martinovo državni praznik

Predlog, da bi martinovo v Sloveniji razglasili za državni prazniki in mu namenili dela prost dan, je na Grmu predstavil starosta slovenskih vinskih strokovnjakov in član evropskega reda vitezov vina Julij Nemanič: »Odkar imamo svojo državo, smo izgubili tretjino vinogradov. Pri nas vlada stihija, vinogradniki so prepuščeni sami sebi. Nekaterim gre sicer dobro in delajo čudovito reklamo za Slovenijo, ampak naše drobno vinogradništvo, ki je naša posebnost in propada, je tudi del tega. Martinovo je najbolj priljubljen ljudski posvetni praznik v Sloveniji. Imamo tradicijo in vino ima vlogo v našem načinu življenja. Ljudje so s tem praznikom zelo povezani. Spomnim se, kako slovesno so naši očetje v soseski zidanici praznovali martinovo. To ni bilo nacejanje, bil je pogovor, bilo je spoštovanje do vina. Marinovo predstavlja ohranjanje običajev in je priložnost za turizem, za dogodke, povezane s kulturo in promocijo zmernega uživanja vina ter zaviranje alkoholizma, ki je nevaren pojav,« je povedal in dodal, da ideja ni nova, saj so se za ta praznik borili že v prvem demokratično izvoljenem parlamentu na začetku devetdesetih let, ko je predlog doživel široko podporo v Družbenopolitičnem zboru, a so ga potem zavrnili v Zboru občin in Zboru združenega dela, kjer so dali prednost dnevu reformacije.

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

22d nazaj+42     + (45)     – (3)     Oceni Jožko 

Brutalno, sebično in brezobzirno ravnanje vplivnih posameznikov zoper enega od načinov (oni ga imenujejo "škodljivi proces") , da si ljudje za znosno ceno uredijo svoj stanovanjski problem. Nobenega posluha za soljudi v stiski in za tako opevano, čisto okolje. Pozabljajo, da socializma in zastonj stanovanj ni več, ker imajo svoj stanovanjski problem rešen. Važno je hvaliti se pred svetom s temi vinogradi, v katerih se neusmiljeno onesnažuje-zastruplja okolje, za ljudi in čisto okolje, pa jim ni mar.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava