DL: Poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič - Vsak atom moči namenjajmo humanim ciljem

23.5.2024 | 14:30

S pogovorom s poslanko Gibanja Svoboda mag. Natašo Avšič Bogovič začenjamo niz intervjujev z našimi poslanci, za katerimi je približno polovica mandata.

Po doseženem magisteriju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je delala kot ekonomistka v Termah Čatež, nadaljevala kot tržna inšpektorica, bila vodja območne enote in dva mandata tudi predsednica regijske koordinacije inšpektorjev za Posavje. Potem je bila direktorica Splošne bolnišnice Brežice, nazadnje je bila svetovalka uprave v družbi GEN-I. Na volitvah 2022 je bila izvoljena za poslanko kot kandidatka stranke Gibanje Svoboda v 6. volilni enoti. Je predsednica sveta Gibanja Svoboda.

Kot predsednico parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor vas »po službeni dolžnosti« nemara zanimajo nekatere prostorske teme južno od Ljubljane, ker ste Brežičanka, nekatere še toliko bolj. Npr. vzhodna obvoznica v Brežicah.

»V leto 2007 segajo priprave državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic. Projekt smo v brežiškem lokalnem odboru Gibanja Svoboda obravnavali in se zdaj končno premika. Trenutno poteka recenzija, sledi pa še novelacija prometnih obremenitev križišč, ki je že oddana naročniku in konzultantu. Potrjena je projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije odseka pri Intermarketu. Državna cesta Krško–Brežice ni zgolj nadaljevanje krške obvoznice, saj ta projekt vključuje gradnjo prepotrebnega nadvoza čez železniško progo v Brežicah, zato je izjemno pomemben za občino Brežice.«

Kako blizu je hidroelektrarna Mokrice?

»Dokončanje še zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Mokrice, je moja velika, tudi osebna želja, če lahko tako rečem. Eden od pobudnikov Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (ZPKEPS) je bil namreč moj pokojni oče Jože Avšič, tudi on nekoč poslanec v državnem zboru. Veliko energije namenjam iskanju poti, kako zagotoviti, da se aktivnosti za gradnjo HE Mokrice in s tem protipoplavne zaščite za naselja od sotočja dolvodno ne ustavijo. In se niso. Drži, še vedno so v fazi pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, a verjamem, da se bo to premaknilo. Trenutno potekajo pospešene aktivnosti na tem področju, na približno dva ali tri mesece pristojnima ministroma zastavim poslansko vprašanje, s katerim želim spodbuditi, da postopek teče s potrebno dinamiko.

Na projekt gradnje HE Mokrice je vezan tudi most čez reko Savo, ki ga v Brežicah potrebujemo zaradi precejšnje iztrošenosti zdaj edinega mostu čez Savo.«

Je stvarno pričakovati gradnjo tretje razvojne osi vendarle tudi na odseku Posavje–Dolenjska–Bela krajina?

»Glede tretje razvojne osi na Dolenjskem in v Beli krajini verjamem, da bo projekt zdaj bistveno hitreje in uspešneje stekel, ker ga je naša vlada z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev določila kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt.«

JEK 2 je ena najaktualnejših tem v državi. Kako gledate na napovedane referendume? Kakšno energetsko strategijo Slovenije podpirate?

»To je v tem trenutku eno ključnih vprašanj, s katerim se ukvarjam v okviru predsedovanja odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Trenutno smo poslanske skupine Svoboda, SDS, NSi, SD vložile referendumsko pobudo z vprašanjem, ali ste za gradnjo drugega bloka, JEK 2, v Krškem. V nadaljevanju bomo tudi na tem odboru v DZ obravnavali Resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.

Evropske in svetovne razmere narekujejo državam EU čim manjšo odvisnost od uvoza energentov in resen spopad s podnebnimi spremembami. Samo energetska mešanica jedrske energije skupaj z obnovljivimi viri Sloveniji lahko v prihodnje zagotovi dolgoročno samooskrbo in zanesljivo dobavo električne energije, s tem pa tudi cenovno vzdržnost in – kar je v tem trenutku še kako pomembno – tudi podnebno nevtralnost.

JEK 2 je medgeneracijski in vseslovenski strateški projekt z visoko prioriteto. Zato potrebuje podporo države in vseh vlad, ki bodo udeležene med pripravo in gradnjo. Ne gre niti za levo niti za desno stališče, gre za najpomembnejši strateški projekt države. Prejšnja vlada je projektu JEK 2 podelila energetsko dovoljenje. Vlada dr. Roberta Goloba se je projekta lotila z vso resnostjo in konkretnimi koraki. Odločitev o gradnji JEK 2 si želimo sprejeti čim prej, da bi lahko takoj začeli umeščanje JEK 2 v prostor in priprave na gradnjo.«

Kako vidite Posavje v bodoči pokrajinski razdelitvi Slovenije?

»Podpiram predlog, ki bi kot pokrajino vključeval Posavje. Posavci se že vse od uvedbe lokalne samouprave v letu 1994 zavzemamo za svojo pokrajino, v tem duhu pa tudi živimo. Kakršna koli druga oblika umestitve posavskih občin zato ne bi bila smiselna, predvsem pa bi poteptala večdesetletna zavzemanja njenih prebivalcev za Posavje.

Pomembno je zavedanje, da Posavje že danes na mnogih področjih deluje kot samostojna pokrajina. Imamo regijsko splošno bolnišnico, Center za socialno delo Posavje, regionalno razvojno agencijo Posavje, odlično delujoči Svet regije Posavje, imamo fakulteti v Brežicah in Krškem. Imamo regijsko razvojno mrežo Posavje, v katero so vključene nevladne organizacije, prek obrtne in gospodarske zbornice pa tudi predstavniki gospodarstva.

V Gibanju Svoboda se zavzemamo za skladen in enakomeren regionalni razvoj na vseh področjih. Posavje mora dobiti prostor v bodoči pokrajinski shemi, ko bo ta spet aktualna.«

V Posavju je že nekaj časa največ nezakonitih vstopov v Slovenijo. Kako ustrezno za vzpostavitev azilnega doma se vam zdi Obrežje?

»Nedavno odločitev vlade za vzpostavitev azilnega doma na nekdanjem mejnem prehodu Obrežje razumem. Podatki kažejo, da v občini Brežice prestopi mejo več kot 90 odstotkov vseh migrantov. Pred nami so meseci, ko je stvarno pričakovati postopno povečevanje števila migrantov, ki bodo vstopili v našo državo in za kakšen dan v državi tudi ostali. Sklep vlade razumem tudi kot odgovornost naše države. Slovenija spoštuje človekove pravice, evropsko politiko in pravo in ne odreka mednarodne zaščite, z usmerjanjem migrantov pa hkrati zagotavlja varnost svojim prebivalcem. Verjamem, da bo vlada v nadaljevanju vzpostavila pri reševanju nastanitvene problematike na Obrežju stik z lokalno skupnostjo in prisluhnila zahtevam tamkajšnjih domačinov.«

Ali ste kot poslanka Gibanja Svoboda vedeli, da vlada na nedavni seji odloča o vzpostavitvi azilnega doma na Obrežju?

»Nisem vedela. Vlado in pristojne ustanove sem pozvala, da vzpostavijo kakovosten dialog z lokalno skupnostjo, da pojasnijo, kdaj naj bi izpostava zaživela, v kakšni zmogljivosti, koliko časa naj bi trajalo bivanje ljudi tam, kako je z obliko ‘pretočna izpostava azilnega doma’, pod kakšnim režimom bodo nastanjeni v azilnem domu tisti, ki bodo podali namero za azil, in da odgovorijo na vsa druga vprašanja, s katerimi se na pristojne obračajo naše občanke in občani.

Želim poudariti, da na porast nedovoljenih migracij Republika Slovenija nima vpliva. Vlada Republike Slovenije usklajuje aktivnosti na tem področju s sosednjimi državami, z Evropsko unijo in z državami na t. i. balkanski poti. Toda vse države EU bi najbrž morale učinkoviteje ukrepati za odpravo vzrokov migracij v izvornih državah.

Z migracijami se moramo spoprijeti na odgovoren in človeški način – s spoštovanjem mednarodnih konvencij in sporazumov ter sodelovanjem z drugimi državami pri iskanju trajnih rešitev. Kot družba iščimo rešitve z dialogom, s sodelovanjem in spoštovanjem človekovih pravic. Neustrezno je populistično izkoriščanje migracij za nabiranje političnih točk.«

27. april. Kako gledate nanj?

»Ob dnevu upora proti okupatorju se poklonimo spominu na ustanovitev Protiimperialistične fronte, ki je kmalu po okupaciji Slovenijo skušala povezati v organiziran upor in obrambo domovine pred tujim zavojevalcem, pred ideologijo, pred agresorsko politiko razseljevanja, potujčenja in podjarmljenja. Takrat so se zbrali svobodomiselni ljudje, ki so zaznali nevarnost in ki se je niso ustrašili, temveč so se v želji po samoobrambi, po ubranitvi slovenstva, nacionalne identitete in življenj ljudi, odločili za ukrepanje. Ta dan moramo ponosno ohranjati v spominu, v spomin in opomin, da se nam kaj takega nikoli več ne sme zgoditi. Nikoli več razdiralnih ideologij, nikoli več vojne in nikoli več totalitarizmov, diktature in zatiranja pravic posameznikov ali skupin.«

»Nikoli več razdiralnih ideologij, nikoli več vojne …« Takim željam ni usojeno postati resničnost. Kako gledate na vojno v Ukrajini in na nasilje v Gazi?

»Z bolečino v srcu spremljam obe vojni. Želim si, da se končata, da prevlada razum in želja po končanju tega pekla. Ne odobravam nikakršne agresije, še posebej pa ne, kadar zaradi tega trpijo nedolžni ljudje, otroci in starejši ter druge še posebej ranljive skupine prebivalstva. Neprijetno mi postane, ko se zavem, da se nas grozovite podobe iz vojnih žarišč sploh ne dotaknejo več. Ta neobčutljivost je eden največjih kolektivnih porazov človeštva. Vsaka minuta in sleherni atom moči mednarodne politike bi morala biti porabljena za iskanje možnosti prekinitve ruske agresije v Ukrajini in nasilja v Gazi. Mir bi moral biti skupni cilj, ne pa utopija. Poslanke in poslanci Gibanja Svoboda smo zato v poslanski pobudi pozvali vlado, da prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo v mejah pred izraelsko okupacijo leta 1967 in s tem izmučenemu in nezaščitenemu palestinskemu narodu sporoči, da se ne strinjamo s tem, da se Izrael tako neusmiljeno znaša nad njimi. V Evropski uniji je več držav, ki že napovedujejo priznanje, zato pozivamo vlado, da skupaj s prvo skupino držav Evropske unije stori ta korak.«

Kakšna bo Evropa po letošnjih evropskih volitvah?

»Pohod skrajne desnice v Evropi me neizmerno skrbi, saj se širijo ksenofobija, etnocentrizmi in hujskaštvo. Posledično v diskurzu skrajne desnice narašča na nacionalizmu utemeljen evroskepticizem. To je popolnoma napačna smer, tako z razvojnega kot kulturnega vidika. Prebivalke in prebivalci Evrope se moramo temu zoperstaviti skupaj, se bolj povezati, kot to kažemo zdaj. Je pa res, da morajo evropske ustanove postati bolj odprte in demokratične. Potem bo tudi ljudska želja po populizmu skrajne desnice usahnila.«

Koliko se je spremenilo družbeno ozračje po vstopu stranke Gibanje Svoboda na politično prizorišče ter z zmago na volitvah in začetkom vodenja vlade?

»Izboljšalo se je. Predvsem so ljudje zaradi naših aktivnih dejanj ponovno pridobili zaupanje v pravno državo, zavedanje, da nam je mar za vsakega posameznika, da spoštujemo človekove pravice in zasebnost slehernika, ne glede na njegov družbeni položaj.

Sem pa od vstopa v politiko pričakovala več, predvsem v hitrejšem sprejemanju dobrih rešitev v zdravstvu, šolstvu, davčni zakonodaji, sociali, kulturi in drugje. A žal pri spreminjanju stvari vselej trčiš ob interese posameznih skupin, ki si ne želijo sprememb, pa čeprav so dobre za ljudi. Zato je veliko metanja polen pod noge in postopki trajajo dlje. Sama sicer sistemskih sprememb ali reform ne razumem kot neki revolucionaren zakon, ki sistem čez noč postavi na glavo, razumem jih kot skupek različnih ukrepov, ki postopno izboljšujejo sistem, da ljudem omogoča kakovostnejše storitve in življenje.«

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

M. L.