DL: Poslanec Franci Kepa - Ograja na meji bi prinesla več nadzora

10.6.2024 | 14:40

S pogovorom s poslancem stranke SDS Francijem Kepo nadaljujemo niz intervjujev z našimi poslanci, za katerimi je približno polovica mandata

Trebanjec Franci Kepa, ki bo jeseni praznoval 60 let, drugi mandat kot član stranke SDS sedi v poslanskih klopeh. Po izobrazbi je inženir gradbeništva, pred izvolitvijo v državni zbor se je več kot 25 let ukvarjal s projektiranjem in načrtovanjem v gradbeništvu.

Nedaleč od naših meja divjata vojni. Vas skrbi, da bi se napetosti v Ukrajini in Gazi še stopnjevale?

»Vse nas lahko skrbi, kar se tam dogaja. Čeprav mislimo, da je Ukrajina nekje daleč stran, je dejansko zelo blizu. Skrb vzbujajoče so tudi razmere na Balkanu, in sicer v Republiki Srbski in v odnosu Kosovo – Srbija. Veleposlaniki pravijo, da je na meji med tema dvema državama zelo vroče. Kar pa je Vladimir Putin naredil Ukrajini, je treba ostro obsoditi. Resda v ukrajinskih pokrajinah ob meji z Rusijo živi veliko Rusov, vendar se morajo ti ljudje sami odločiti, pod katero zastavo bi radi živeli. Ne moreš kar napasti države, kot je to storil Putin. Najverjetneje so zadaj drugi interesi, saj je Ukrajina bogata z rudninami.«

Zaradi vse bolj zaostrenih varnostnih razmer v svetu so se nekatere evropske države odločile za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Na Hrvaškem, denimo, bo trajalo tri mesece. Ali bi morala o čem podobnem razmišljati tudi Slovenija?

»Mislim, da ne bi bilo nič narobe s tem. Podprl bi predlog, da bi moški po koncu šolanja šli za dva oziroma tri mesece na služenje obveznega vojaškega roka. Med tem časom ne bi hodili domov k mami. V vojski bi se naučili marsičesa, tudi ravnanja z orožjem, ki je danes precej drugačno, kot je bilo včasih.«

Migrantska problematika je zelo aktualna tema. Kje je po vašem mnenju primerna lokacija za postavitev novega azilnega doma, če je sploh potreben?

»Po mojem mnenju ni potreben. Legalnim migrantom, ki bežijo pred revščino, podnebnimi spremembami ali so bili prisiljeni pobegniti od doma zaradi svoje varnosti, naj se omogoči, da zaprosijo za azil. Naj se jim tukaj omogoči življenje, da se bodo lahko vrnili domov, ko se bodo razmere tam izboljšale. Da se takšne migracije narodov ne bi dogajale, bi jim morali pomagati v njihovi državi: vlagati v njihov razvoj, jih izobraževati, postaviti kakšno tovarno in jim tam omogočiti boljše življenje in delo. Težava pa so seveda ilegalni migranti.«

Ali bi morali zaradi njih nazaj postaviti ograjo z našo južno sosedo Hrvaško?

»Jaz bi jo. Ograja je prinesla več nadzora pri vstopu ljudi v našo državo. Ilegalnih migrantov je danes štirikrat več, kot jih je bilo pred dvema letoma, zato se tu še kako vidi smotrnost ograje na meji. Tudi v drugih državah so se izkazale za učinkovite. Z njimi bi tudi odvzeli moč kriminalnim združbam, ki s prevozom ilegalnih migrantov mastno služijo.«

Zdravniška stavka v Sloveniji še vedno traja in nič ne kaže, da bi se kmalu končala. Sindikati in vlada so še vedno vsak na svojem bregu. Kako presekati ta gordijski vozel?

»Predsednik vlade je zdravnikom dal obljubo glede višjih plač in tudi drugih stvari, ki bi razbremenile njihovo delo, zdaj pa naj to še izpolni. Zdravniki zahtevajo samo to, kar jim je bilo obljubljeno, kar je razumljivo. Trenutno najbolj trpijo bolniki. Bojim se, da bo še več zdravnikov odšlo v tujino, kar bo velika škoda.«

Na Dolenjskem in v Posavju je pereča romska problematika. Ponekod je stanje skrb vzbujajoče, vendar se v zadnjih letih ni kaj bistveno premaknilo na tem področju. Se strinjate? Kje se zatika?

»Romi se zavedajo samo svojih pravic, na dolžnosti pa pozabljajo. Ko sem kot otrok pomagal v gradbeništvu, sem delal skupaj z Romi. Bili so pridni. Danes imamo v občini Trebnje okoli 350 Romov, ne vem, ali jih je pet zaposlenih. Preveč močna je socialna podpora, zato se jim ne ljubi delati. V prejšnjem mandatu sem bil v pododboru za reševanje romske problematike, ki ga je vodil Anton Olaj. Pripravili smo rešitve, a zaradi predčasnih volitev niso prišle v obravnavo. Kljub pobudi, da se znova ustanovi ta pododbor, pa ga je ta vlada nonšalantno zavrnila.«

Kakšne rešitve ste predlagali?

»Med drugim tudi, da bi bila socialna podpora odvisna od tega, ali otroci obiskujejo osnovno šolo. Poleg tega smo predlagali, da je pogoj za opravljanje vozniškega izpita dokončana osnovna šola. In še druge stvari.«

Potem se verjetno strinjate z župani jugovzhodne Slovenije, ki so predlagali spremembo zakonov, s katerimi bi reševali problematiko otrok, tudi romskih, iz težavnih socialnih okolij? 

»Se strinjam. Mislim, da so predlogi dobri. Namen predlaganih zakonodajnih sprememb ni bil kaznovati Rome, ampak jih spodbuditi, da se začnejo obnašati, kot od njih pričakujemo. Žal mi je, da je odbor državnega zbora za delo to zavrnil, da ni šlo v nadaljnjo obravnavo. Rome moramo spodbuditi, da se zaposlijo, veliko je preprostih del, ki bi jih lahko opravljali.«

V državnem zboru se ne oglašate ravno pogosto, kažejo podatki. Pa vendar, na katere zadeve, ki se tičejo tudi prebivalcev jugovzhodne Slovenije, najbolj opozarjate?

»Predvsem opozarjam na zadeve, ki se ne izvajajo. Največ pripomb sem imel na južni odsek tretje razvojne osi od Novega mesta proti Beli krajini, ki nikakor ne steče. Pred leti je bilo že pridobljeno gradbeno dovoljenje za prvi del tega odseka, a se je potem zaradi tožbe civilne iniciative vse ustavilo. Ne rečem, da nima ta civilna iniciativa glede nekih zadev prav. Ampak trase ne moreš spreminjati na koncu, to se spreminja na začetku. Poleg tega menim, da se zadeve, ki so pomembne za državo, na sodiščih odvijajo prepočasi. Na Hrvaškem in drugje v tujini, kot sem seznanjen, to poteka bistveno hitreje.«

Podpirate ustanovitev pokrajin, ki bi prinesle tudi decentralizacijo države?

»Sem za ustanovitev pokrajin v minimalni obliki birokratizacije. Mislim, da bi bilo od 10 do 13, največ 15 pokrajin dovolj za Slovenijo.«

Kako gledate na to, da bi bilo Posavje samostojna pokrajina?

»To je stvar odločitve. Če se bodo ljudje tam tako odločili, potem naj obvelja njihova volja.«

Občina Trebnje, v kateri ste občinski svetnik, je izstopila iz Skupne občinske uprave (SOU) občin Dolenjske in se z novim letom pridružila SOU občin Litija, Šmartno pri Litiji, Šentrupert in Dol pri Ljubljani. Na junijski seji občinskega sveta, ko se je odločalo o tem, vas ni bilo. Kako bi glasovali?

»Kot mi je bilo predstavljeno, smo iz SOU občin Dolenjske izstopili, ker je bil pomislek, da nekaterih zadev ne moremo uresničevati in da se odvijajo prepočasi. Čas bo pokazal, ali smo se odločili pravilno. Občina Trebnje je pred leti že večkrat zamenjala skupno občinsko upravo. Mislim, da je bilo za nas najboljše in smo najbolj napredovali, ko smo bili del skupne uprave z občina Grosuplje in Ivančna Gorica.«

Zadnje lokalne volitve so v Trebnjem prinesle novo oblast. Kako so se s prihodom županje Mateje Povhe spremenile stvari?

»Prav je, da ji damo priložnost. Zapihal je nov veter v občini. Moram poudariti, da smo tudi pod vodstvom prejšnjega župana zelo napredovali. Čas bo pokazal, ali smo se Trebanjci pravilno odločili. Naša stranka je sicer imela svojega kandidata Jožeta Avguštinčiča, v drugem krogu pa nismo podprli nobenega, saj nas nihče ni prosil za podporo, sami pa se tudi nismo ponujali. Županja ima z nami svetniki pogosto sestanke, zadeve se za zdaj odvijajo v pravo smer.«

Trebnje nujno potrebuje novo osnovno šolo, večjo telovadnico, dolgo se že pogovarjamo o kulturnem domu. Kako se kot poslanec zavzemate, da bi se uresničile te naložbe?

»Ko si v opoziciji, imaš veliko manj možnosti, da na kaj vplivaš. Trebnje res potrebuje novo osnovno šolo, vendar smo že z razširitvijo podružnične šole v Dolenji Nemški vasi, za katero so bila v prejšnjem mandatu pridobljena državna sredstva, precej razbremenili prostorsko stisko na matični šoli v Trebnjem. Kulturni dom je zasnovan na lepem kraju, vendar je zastavljen preveč obsežno, saj je naložba ocenjena na okoli 10 milijonov evrov. Težko bomo dobili več kot milijon na kakšnem državnem razpisu, kar pomeni, da bi morala občina zagotoviti preostalo. Verjetno imajo prednost druge naložbe. Trenutno imamo kulturni dom, ki je v lasti župnije. Lepo je obnovljen, v njem lahko pripravimo večino kulturnih prireditev, za večje pa imamo šolsko telovadnico. Ta je sicer potrebna razširitve tako zaradi šole kot tudi rokometnega kluba Trimo Trebnje. Občina je pri tem računala na denar od države, vendar ga bo zaradi lanskih katastrofalnih poplav precej manj na voljo. Če nam bo uspelo dobiti kakšen milijon, bomo lahko kar zadovoljni. Verjetno bo treba prilagoditi projekt finančnim zmožnostim. Sam se zelo zavzemam tudi za gradnjo telovadnice v Velikem Gabru, kjer bi potem razširili tudi osnovno šolo.«

Stranka SDS je marca v Ljubljani organizirala shod proti politiki vlade Roberta Goloba. Zakaj je bil potreben in ali sledi še kakšen?

»Mi smo imeli zelo malo shodov proti tej vladi. Naj spomnim, da so oni, še preden je bila ustanovljena prejšnja vlada, začeli zborovanja in petkove proteste na kolesih. Prav je, da zdaj vlado opozorimo, kaj počne. Zbralo se je ogromno ljudi. Prišli so spontano, ker vidijo, da se življenjski standard znižuje. Sam sem pričakoval, da bo premier Robert Golob glede na svoje predhodne reference državo vodil veliko bolje. Naša stranka podpira vse dobre projekte, ne podpiramo pa nekih neumnosti, kot je denimo predlog, da se pri novogradnjah prepove kurjenje na drva ali plin. Vsak, ki gradi hišo, naj se sam po svojih zmožnostih odloči, kako se bo ogreval. Država pa bi morala s subvencijami spodbujati ljudi, da bi zamenjali stare peči z novejšimi.«

Ljudje, ki niso vaši simpatizerji, pravijo, da je bil to shod bolečine, ker SDS ne more preboleti, da so volivci pred dvema letoma izbrali drugo oblast.

»To lahko opozicija vedno reče koaliciji. Ljudje so zdaj veliko manj zadovoljni, kot so bili pod prejšnjo vlado.«

Stranke v opoziciji pogosto znova in znova ponavljajo, da vladajoča koalicija ne dela dobro. Ali ta vlada dela kaj dobro?

»Zagotovo. Mi podpiramo 80 oz. 90 odstotkov predlaganih predlogov. Res pa je, če povem nekoliko po domače, da ta vlada, kar z rokami naredi, potem velikokrat z ritjo hitro tudi vse podre.«

Videti je, da Anže Logar ustanavlja svojo stranko. Kako vi gledate na to?

»Ne vem, ali ustanavlja svojo stranko. On pravi, da je ne. Logar je zelo dober poslanec, izkazal se je tudi kot zunanji minister v prejšnji vladi. Če bo šel na svoje, je to njegova odločitev. Tedaj bo verjetno pobral glasove sredinskih volivcev.«

Mislite, da bi bilo to dobro za stranko SDS, ki bi tako lažje našla koalicijskega partnerja?

»Ni rečeno, da bi se povezal z Janezom Janšo. Ko imaš svojo stranko, se povezuješ z levimi ali desnimi. To je stvar odločitve, navdiha, trenutne politične situacije. Zagotovo pa je ustanavljanje politične stranke velik organizacijski zalogaj, zahteva pa tudi veliko finančnih sredstev.«

lanek je bil objavljen v aprilski tiskani številki Dolenjskega lista

Rok Nose