DL: KZ Krško - Letnik 2022 bo poplačan do poletja

11.6.2024 | 14:10

Vinogradniki še vedno čakajo na poplačilo grozdja iz leta 2022 – V KZ Krško zagotavljajo, da bo grozdje poplačano do poletja – V zadnjih štirih letih le ena ‘polna’ letina grozdja – Razmere na trgu in ujme otežujejo poslovanje zadruge – Jure Grubar, direktor KZ Krško: Težko bi bilo slabše

Po besedah direktorja KZ Krško Jureta Grubarja so se cene grozdja za cviček v zadnjih letih zvišale tudi do 50 odstotkov, medtem ko cene vin padajo. (Foto: D. S.)

V KZ Krško je petnajst zaposlenih, od tega sta dva na dolgotrajnem bolniškem dopustu. (Foto: D. S.)

Nekateri posavski vinogradniki opozarjajo, da Kmečka zadruga (KZ) Krško še ni poplačala vsega grozdja za leto 2022, kaj šele lanskega letnika, kar za mnoge pomeni veliko breme. »Informacija drži, a terja pojasnilo,« odgovarja direktor krške zadruge Jure Grubar. »Vinogradniki vedo, zakaj grozdje še ni poplačano. In večina tudi razume našo zadrego, nekateri pač ne.«

Po Grubarjevih besedah je zadruga vsem pridelovalcem poplačala deset odstotkov dobavljenega grozdja za leto 2022, v celoti pa je poplačana skoraj polovica letnika, saj je bilo kar nekaj izrednih plačil. »Vedno poskrbimo za tiste, ki jim je to glavni dohodek. Zelo dobro pa se zavedam, da bomo morali do poletja poravnati celoten letnik 2022 in še kakšen delež letnika 2023, če želimo jeseni sploh dobiti grozdje. Ob tem je treba vedeti, da so se cene grozdja za pridelavo cvička v zadnjih treh letih zvišale tudi do 50 odstotkov, medtem ko cene vin nerazumljivo padajo,« pravi.

Krška zadruga na leto proizvede milijon litrov vina, od tega v povprečju 600.000 litrov cvička. Grozdje odkupuje okoli 180 pridelovalcev, večinoma članov zadruge. V letu 2022 je zadruga odkupila 1.900 ton grozdja, kar so tudi pogodbene količine, lani pa le okoli 900 ton, preostalo je sklestila julijska toča. Podobno je bilo v letih 2020 in 2021, ko je udarila pozeba. »V zadnjih štirih letih so bili, kar se pogodbenih količin tiče, tako trije letniki polovični in le en poln. Imeli smo napeljane posle z nekaterimi trgovci. A kaj se je zgodilo? Prišli so posamezni vinarji, drastično spustili ceno, mi pa smo ostali pred vrati in brez posla kljub obljubam,« pojasnjuje. Ob tem opozarja na še eno dejstvo – trend sekanja vinogradov. S 25.000 hektarjev vinogradov ob osamosvojitvi je Slovenija padla na dobrih 14.000 hektarjev lani, napovedi za 2024 pa kažejo, da bo še za 600 hektarjev vinogradov manj, podatke naniza Grubar. »Najbolj kritična je prav vinorodna dežela Posavje. Skoraj ni tedna, da ne pride k meni nekdo, ki reče, da je podedoval vinograd, ga posekal in zahteva izplačilo članskega deleža.«

Zadruga ima tako za sabo nekaj zelo težkih let. Da bi si vendarle zagotovila svetlejšo prihodnost, je že leta 2021 začela nujen naložbeni cikel, ki naj bi se končal v letu 2025 ali 2026. »Morali smo vlagati v predelavo in nego vina, tako imamo danes izvozni potencial, ki ga pred tremi leti, roko na srce, nismo imeli. Pred leti se je delalo samo za cviček, ki je drastično padel, vrhunskega programa pa skoraj ni bilo. Zadrugi se v nekem obdobju pač ni uspelo pozicionirati dolgoročno, kar je včasih še kako znala,« dodaja. »Danes imamo zadeve zelo dosledno urejene. Investirali smo v trajne nasade, da si zagotovimo vsaj neko količino vrhunskega grozdja, pa v kmetijsko mehanizacijo, ki je bila popolnoma zastarela.« Kmalu po začetku naložbe, za katero so morali najeti posojila in zagotoviti lastni delež, se je začela korona, ki jim je načrte postavila na glavo. »Vmes se je zgodila še inflacija, stroški so narasli. Ko je korona po dveh letih minila, se je začela vojna v Ukrajini in cene vhodnih materialov so šle v nebo.«

Pol leta za odločbo

Lanska toča jim je v zadružnih vinogradih močno oklestila pridelek. Na enajstih rodnih hektarjih so nabrali komaj dve toni grozdja, ujma pa jim je dobesedno odnesla tudi hektar komaj zasajenega vinograda. »Toda Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja takšne višje sile ne priznava, ker imajo zadevo definirano drugače. Tako na agenciji ‘stoji’ nekaj sto tisočakov denarja, na katerega smo računali, da bi poplačali kooperante, banke in še koga. Vlogo smo oddali že avgusta, šele marca pa smo dobili odločbo, da naj sami saniramo vinograd, potem pa bomo dobili delno povrnjene stroške. Ta strošek ne bo majhen, moramo pa to narediti. Seveda, znesek bodo povrnili, toda zadeva se je vlekla več kot pol leta, da so nam povedali, da bo treba na denar še počakati.«

Kljub vsem neljubim dogodkom in padcu cen, s katerimi so prišli na raven izpred petih let in pred rastjo stroškov, letos vendarle beležijo trend rahle rasti v vseh segmentih v primerjavi z letom 2023, kar je po Grubarjevem mnenju učinek vseh njihovih aktivnosti, tudi sprememb zunanje podobe, etiket, nadgradnje kakovosti in palete vin in okusov. »Stojim za vsakim zaposlenim v tem podjetju, z mano na čelu, da delamo mnogo več, kot bi sicer morali ali kot bi od nas pričakovali. V tujini se nam čudijo, kako zmore ekipa komaj petnajstih zaposlenih, od katerih sta dva na dolgotrajnem bolniškem dopustu, delati s tako velikimi količinami vina. Ustvarjamo blagovno znamko, navzoči smo na domačem in tujih trgih, in sicer s cvičkom, z vrhunskimi peninami in drugimi vini. Naš cilj je deloma izpolnjen, imamo posodobljeno predelavo in končno smo lahko konkurenčni drugim. Treba je vedeti, da se petnajst let v našo klet ni vlagalo praktično nič, tudi zato so količine padale, saj naša vina niso bila konkurenčna. Danes pa ima Klet Krško v Sloveniji in širše v regiji status ugledne kleti.«

Članek je bil objavljen v aprilski tiskani številki Dolenjskega lista

Dragana Stanković