DL: Portret tedna - Rok Šincek

19.8.2018 | 12:20

Kapelnik je že nekoliko zastarel izraz, s katerim bi izrazili vlogo, ki jo v novomeški mestni godbi igra Rok Šincek, Šoštanjčan oziroma Velenjčan, ki se je pred leti priženil v Novo mesto in zdaj kot dirigent godbe, ki bo jutri s slavnostnim koncertom in pojutrišnjem z mednarodnim srečanjem godb proslavila 190-letnico, ustvarja njeno zgodovino.

Rok prihaja iz rudarskih koncev, rudarji pa so vedno posvečali veliko pozornost svoji pihalni godbi in bili nanjo ponosni. Že dejstvo, da so od svojih plač pol odstotka neposredno namenjali delovanju godbe, pove veliko. Pri rudarski godbi je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja igral klarinet Rokov dedek po mamini strani, ki je ob primernih priložnostih rad raztegnil tudi meh frajtonerice. Nekoč je Roku podaril svoj klarinet in mu s tem določil življenjsko pot.

Da je glasba nekaj lepega, čemur človek lahko posveti tudi vse življenje, je Roku pokazal tudi dedek po očetovi strani, ki je igral citre in harmoniko. Da se mora mlad človek naučiti kakšnega inštrumenta, je bilo Roku povsem jasno in tako je pri desetih letih vzel dedkov klarinet in se vpisal v velenjsko glasbeno šolo, po končani osnovni šoli in nižji glasbeni šoli pa prav tako v Velenju na srednjo rudarsko in vzporedno na srednjo glasbeno šolo. Po štirih letih se je novopečeni rudarski tehnik vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral, med študijem pa v študentskem domu spoznal novomeško študentko ekonomije Katarino, ki ga je nekoč kasneje skupaj s tedanjim ravnateljem novomeške glasbene šole Zdravkom Hribarjem dokončno zvabila v Novo mesto, kjer je pred tem sicer že pet let igral v novomeškem simfoničnem orkestru bas klarinet.

Čeprav je na akademiji študiral klarinet in obenem opravil še srednješolski študij saksofona, je kmalu dobil priložnost, da se spopade tudi z dirigiranjem in vodenjem godbe. V Velenju so leta 2007 pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje ustanovili Godbo veteranov, ki jo je Rok vodil od ustanovitve do leta 2012, v novomeški glasbeni šoli pa je pet let vodil šolski pihalni orkester. Svojo pedagoško pot je začel v velenjski glasbeni šoli, kjer je klarinet poučeval dve leti, preden se je preselil v Novo mesto.

Kot se za klarinetista v Velenju spodobi, se je Rok tamkajšnji rudarski godbi pridružil že precej zgodaj, ko je obiskoval še nižjo glasbeno šolo, in ostal ji je zvest vse do danes že celi dve desetletji. »Smo dobra klapa in že med študijem na akademiji sem ob petkih z veseljem šel domov na vaje in po vajah s prijatelji iz godbe še kam drugam. Zdaj se jim pridružim le še na koncertih in na kakšnih vajah pred koncertom,« o tesnih vezeh med glasbenimi prijatelji iz domačega kraja pravi Rok Šincek, ki se je novomeški mestni godbi na povabilo tedanjega predsednika Itala Morosinija pridružil leta 2011.

Tedaj je v roke dobil 15 sivolasih godbenikov, ki so že desetletja čakali, da se bo pojavil nekdo, ki bi v njihove vrste pripeljal tudi mlade. Rok je bil tako rekoč njihov rešitelj. Najprej je v godbo pripeljal svoje učence, ki se jim zdaj pridružujejo tudi drugi, saj godba ne potrebuje le klarinetov in saksofonov. Kmalu je spoznal, da medgeneracijskega sožitja ni lahko doseči. Od začetka je še nekako šlo, potem pa so razlike v znanju med starejšimi člani godbe in mladimi postajale čedalje večje in na višji ravni je igranje, bolj v ušesa zareže napačen ton. A nikogar od tistih, ki so desetletja iz ljubezni do godbe vztrajali in pripomogli k temu, da novomeška godba ni že zdavnaj razpadla, Rok ni odslovil, kdor želi, še vedno igra, pa tudi s poslanstvom mestne godbe nima težav. »S koračnicami na paradah, budnicami in pogrebi sem odraščal in z njimi zaslužil tudi kakšno dodatno štipendijo. Najpomembnejši špil velenjske godbe je bil vsako leto na paradi skozi mesto ob dnevu rudarjev in Skoku čez kožo,« pove Rok Šincek in s tem pojasni, da ve, da je za mestno godbo igranje prvomajskih budnic in koračnic ob za Novo mesto pomembnih dneh tradicija, ki jo je treba ohraniti.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 31. maja 2018

I. Vidmar