DL: Mednarodna maturantka - Ni pomembno samo povprečje 5,0

1.9.2018 | 15:30

Lucija Laubry

Novomeščanka Lucija Laubry ima dve imeni, a raje uporabi slovenskega. Izhaja iz mešane slovensko-francoske družine in ji je francoščina zato domača, kar je nemara prispevalo k njeni odločitvi, da se vpiše na program mednarodne mature.

Opravljala jo je na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, kjer je obiskovala tudi zadnja dva letnika. Zdaj čaka na rezultate maturitetnih izpitov in se želi vpisati na medicinsko fakulteto v Ljubljani.

Program mednarodne mature se precej razlikuje od običajnega gimnazijskega, saj se dijaki v tretjem letniku usmerijo v šest predmetov, ki jih potem spoznavajo zelo poglobljeno. »Kemije, ki sem jo izbrala, sem imela pet ur na teden, na primer. Poleg tega se že v 3. letniku ločita nižji in višji nivo,« opiše način pridobivanja specializiranih znanj.

Kot izvemo, na programu mednarodne mature sprotne ocene niso tako pomembne kot na običajni šoli; ključne so zaključne ocene. Drugačna je tudi matura, saj obsega 14 pisnih testov in še ustne izpite, seminarske naloge in daljši esej, v katerem je poudarek na raziskovanju neznane snovi.

OBVEZNE AKTIVNOSTI

Ves čas dveletnega programa morajo dijaki obvezno sodelovati na treh področjih aktivnosti: prostovoljstvo, aktivnost, ustvarjalnost. Ker je Lucija v Novem mestu trenirala atletiko, se je odločila za tek in premagala Ljubljanski maraton ter redno hodila v planine, na skupno vadbo in fitnes. Kot prostovoljka je sodelovala pri delu na Rdečem križu in v varni hiši v Novem mestu ter pomagala sošolcem pri francoščini in matematiki. Opiše nam še nekaj posebnosti programa: »Manj je testov, a so zato celoletni, dijaki pa so pri predmetih razdeljeni v manjše skupine, zato lažje napredujejo. Pri slovenščini slovnice sploh nismo obravnavali; je le precej drugačna književnost, pri kateri smo morali prebrati dela po izboru profesorice. Potem smo jih v šoli brali še skupaj in se pravzaprav učili razumevati, zaradi česar zdaj precej drugače berem knjige. Pisali smo npr. tudi komentar neznanega dela neznanega avtorja – gradivo dobiš in prebereš, nato pa imaš dve uri časa.«

NAPORNO, A KORISTNO

Čeprav je v programu le šest predmetov, je pouka veliko in se je pogosto zavlekel tudi do 17. ure. Lucija zdaj ugotavlja, da je bil tak tempo kar naporen, zato je večkrat zaradi obveznosti ostala kar v Ljubljani. Kot pravi, je bilo sprva težko, ker se je morala navaditi na povsem drugačen sistem pouka, med drugim pa tudi na ocene od 1 do 7. »Počasi sem spoznala, da ni kdaj pa kdaj težko samo meni, ampak tudi drugim, in potem je bilo lažje,« pove.

Če je vmes velikokrat podvomila, ali je ta šola res zanjo, zdaj ve, da se je odločila prav. Tudi zato, ker so bili v paralelnem oddelku programa tuji dijaki in se je lahko srečala z njihovi pogledi na življenje. Dragoceno se ji zdi tudi to, da program spodbuja raziskovanje.

Dveletni program mednarodne mature je za domače dijake brezplačen, tuji ga plačajo. »Pri izboru ne gledajo samo, če ima dijak povprečno oceno 5,0, temveč želijo mlade, ki se ukvarjajo s čim več različnimi stvarmi. Vprašujejo v slovenščini in angleščini, kandidate presenetijo z različnimi vprašanji, ki razkrijejo, kakšen človek si. Na primer, katero knjigo si nazadnje prebral, kaj boš šel študirat ipd.«

NA MEDICINO DOMA

Zoisova štipendistka zdaj upa, da se ji bo uspelo vpisati na ljubljansko medicinsko fakulteto, saj je medicina že od nekdaj njen izbor, razmišljala pa je še o študiju biokemije ali pa medicinske kemije v tujini. Kljub številnim pobudam, da bi šla na študij čez mejo, je prepričana, da je ljubljanska fakulteta dobra in ji bo dala veliko znanja.

Čeprav Lucija zdaj že uživa najbrž najdaljše počitnice v življenju, kar malo dvomimo, da ji bo dolgčas. Po maturi je šla za nekaj dni z družino na morje in nato skočila v Pariz, s fantom bo šla še na Kubo, nato s sošolko za mesec dni z vlakom po Evropi. In tudi septembra ne bo mirovala doma – šla bo v Francijo za au pair. Potem pa novim dogodivščinam in študentskemu življenju naproti.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 14. junija 2018

B. Dušič Gornik