DL: Kmetija Pavlič iz Orehovice - zelena gajbica na dom!

7.9.2021 | 14:45

Danijela in Andrej Pavlič iz Orehovice uspešno vodita zelenjadarsko kmetijo – Začela s šparglji, nadaljevala z aronijo, paradižniki in drugo zelenjavo – Daniela ostala doma in postala podjetnica – Uresničuje blagovno znamko Sr(e)čni vrt – Pomagajo vsi trije otroci – Nekoč dom za starejše?

Ljubezen do zemlje, želja, čim bolj živeti z naravo in od narave ter pomagati ljudem, je glavno vodilo Pavličevih iz Orehovice pri Šentjerneju. Zakonca Danijela in Andrej sta kljub napornim službam domačo kmetijo ohranila živo, Danijela pa je pred letom dni po več kot dveh desetletjih pisarniškega dela ostala celo doma in prestopila v podjetniške vode. Prav nič ji ni žal.

Univerzitetna diplomirana ekonomistka je že dlje časa opažala, da težko prilagaja službo in delo na manjši kmetiji, kjer so se usmerili v zelenjadarstvo. Tako je raje postala samostojna podjetnica, notranja revizorka in kmetica, saj kot pravi sama, srčno rada rije po zemlji. Zdaj urnik lahko prilagaja sebi in hkrati z družino uresničuje svojo strast – pridelavo zelenjave.

Na moževi manjši kmetiji, kamor se je Danijela priženila z ene od sosednji vasi, so vedno imeli kakega konja, kravo, prašiče … »Ta mlada dva« sta ohranila konja, ovce in kokoši, a se bolj usmerila v zelenjadarstvo. Kot pravita, sta prihodnost videla v zemlji, in medtem ko so mnogi vlagali v nepremičnine in počitniške hiše na morju, sta sama v 25 letih kupila tri hektarje obdelovalne zemlje okrog njihove kmetije, kjer z otroci ustvarjajo špargljevo zeleno pravljico, rubinast sok iz aronije in zelene gajbice s pisano zelenjavo.

NAJPREJ ŠPARGLJI

Začelo se je pred 11 leti s šparglji, ko sta z možem na okrog 12 arih blizu doma posadila kakih 500 sadik špargljev dveh ali treh vrst. Takrat so bili šparglji razmeroma novost, bila sta med prvimi pridelovalci na našem koncu.

»Najin cilj je bil sofinancirati študij otrok, obenem pa poskrbeti, da tudi sami jemo čim bolj zdravo hrano, saj ne uporabljamo ne škropiv ne gnojil,« pove Danijela. Sproti sta se učila in danes imata še kakih 300 sadik. Pridelek je dober, sicer pa odvisen od leta in vremena, saj so šparglji občutljivi na temperaturo in vlago. Letošnji pridelek je bil bolj slab, saj je bilo vreme spomladi neugodno, veliko temperaturnih sprememb je bilo, pa preveč dežja, tako da bi prodali še eno njivo špargljev, če bi jih le imeli. Povpraševanje je veliko. Danijela pove, da že zdaj delajo po načelih integrirane pridelave, želijo pa pridobiti tudi ekocertifikat.

Da bi imeli šparglji, ki so podvrženi tudi nevarnosti beluševe rje in muhe, optimalne pogoje za rast, je morala biti Danijela na njivi tudi po trikrat na dan, da je rezala ravno prav mlade. Šparglje, ki so zelo zdravi zlasti zaradi svojih razstrupljevalnih in diuretičnih učinkov na telo, Pavličevi za svoje potrebe tudi vlagajo, delajo iz njih namaz, vsi pri hiši pa imajo radi špargljevo juho, pito, šparglje na žaru, z jajci, pa špargljev sladoled … Nemalokrat Danijela strankam z veseljem priloži tudi kak recept, kaj narediti z njimi.

Pridelek na špargljevem nasadu se z leti počasi manjša, nekaj časa bo potrebno kolobarjenje, da se njiva spočije, a šparglje se bo pri Pavličevih še dalo dobiti. Njihova najstarejša hčerka Ana, ki zaključuje študij socialne pedagogike, je namreč s fantom na bližnji njivi že posadila 500 sadik. Očitno gre po stopinjah staršev.

NATO ARONIJA

Pavličeva sta šla pred štirimi leti še v eno novost – posadila sta 800 sadik aronije, ki je ravno tako zelo zdrava, bogata zlasti z železom in pomembna za krepitev imunskega sistema. Žal jim je voluhar zdesetkal sadike in danes jih imajo le še 650. Avgusta se jo obira. Pavličevi to počnejo ročno, saj je pridelek bolj kakovosten. Na pomoč jim takrat pridejo domači, prijatelji in je prijetno. Iz jagod aronije, ki jo zmeljejo na bližnji kmetiji, v glavnem delajo sok, ostanke od stiskanja pa posušijo in zmeljejo v prah, ki ohrani iste zdravilne učinkovine in je odličen dodatek k jogurtom, kruhu itd. Danijela pove, da iz aronije dela tudi liker, sok, marmelado, v glavnem za lastne potrebe.

PARADIŽNIK IN DRUGO

Ker so si s šparglji in aronijo ustvarili svoj krog strank, ki so povpraševale tudi po drugih pridelkih, so se odločili, da ponudijo še drugo sezonsko zelenjavo. Tu imajo pomembno mesto paradižniki, ki so Danijeli zelo pri srcu. Pa ne le običajnih oblik in barv!

Pred desetimi leti se je namreč po spletu povezala s forumom Gartelc ter začela izmenjavo semen. Tako je odkrila in se navdušila nad paradižniki, še zdaleč ne le okroglimi in rdečimi! Zdaj prideluje rdeče, črne, rjave, zelene, oranžne, v obliki srčka, pa rebrastega … Ima od 60 do 100 različnih sadik paradižnika, od letos pa jih prideluje v rastlinjaku. Drugi teden v avgustu pri njih že nekaj let poteka paradajzmanija – razstava najrazličnejših paradižnikov, ki jih na ogled prinesejo forumaši iz vse Slovenije. Rekord pri njih je bil 130 vrst.

»Gre za pravo mavrico paradižnikov. Vsak si lahko dela svojo semensko banko, super je,« navdušena pripoveduje Danijela. Razstave lani v sklopu foruma zaradi korone ni bilo, je pa zbrala nekaj navdušenih kmetic DK Šentjernej in so skupaj razstavile celo 93 sort paradižnikov.

Na njihovem lepo urejenem vrtu gojijo tudi razno jagodičevje in sploh vedno poskusijo s čim novim: tako pri njih raste črna in rumena malina, japonska vinska jagoda, šmarna hrušica in še kaj.

DOSTAVA NA DOM

A kar pridelaš, je treba tudi prodati. Pavličevim to ni problem. »Če sam verjameš v svoje pridelke, gre. Trudimo se za kvalitetno hrano. Res pa je tudi, da ljudje vse bolj pazijo, kaj jejo, ni jim vseeno in za kakovostnejšo zelenjavo so pripravljeni odšteti malce več,« pove Danijela.

Pavličevi kot svojo konkurenčno prednost zagovarjajo princip dostave zelenjave na dom in strankam, v glavnem iz šentjernejske občine in novomeškega konca. Gajbice, ki jih vozijo, vsebujejo doma pridelano zelenjavo pisanih barv, ki je na voljo v tistem tednu. Danes nabrano na njivi, danes odpeljano – to odgovarja vsem. To poslovno idejo je Danijela uresničila pod blagovno znamko Sr(e)čni vrt, ki jo je predstavila tudi v ABC podjetništva Gospodarske zbornice Slovenije.

SR(E)ČNI VRT

»V mislih sem imela današnjo mamo v najboljših letih, ki se želi po naporni celodnevni službi izogniti trgovskim centrom zaradi nabave zelenjave ali ne uspe priti do tržnice, ki deluje zlasti dopoldne. Razbremenila bi jo z zeleno gajbico na dom, da bo lahko poskrbela za kvaliteten obrok svoje družine. Ravno tako želim pomagati starejšim, ki so mnogi zgarani ostali sami, nekateri tudi s težo bolezni. Ne morejo v trgovino, morda pa imajo vrt, ki pa ga ne morejo več obdelovati. Pomagala bi jih pri tem, kaj posadila, okopala, zraven pa jim delala družbo, ki jo mnogi starejši, ki so zelo osamljeni, potrebujejo. Tu vidim še pomemben socialni vidik,« pripoveduje Danijela, ki je zelo prijazna in družabna oseba. Srčno čuti, da njene stranke potrebujejo tudi pogovor in nasmeh, kar jemlje kot svoje poslanstvo.

Prve gajbice že dostavlja po okolici. Sedaj ima v njej že krompir, brokoli, korenje, čebulo, česen, solato, blitvo in grah. Vedno zraven doda še šopek zelišč. Projekt je družinski posel in z možem sta vesela, da njune »nore« ideje podpre vsa družina in tudi otroci pomagajo po svojih močeh. Poleg najstarejše Ane imata še Mašo, študentko gradbeništva, ki je mojstrica v peki tort, ter sedmošolca Miho, ki je zelo delaven, prosti čas pa namenja nogometu.

DOM ZA STAREJŠE?

Kot pove Danijela, je končni cilj v petih letih preiti v celoti na trženje zelenih gajbic z dodatno ponudbo. A posel se bo širil na največ 50 gajbic na teden ob drugih dopolnilnih dejavnostih, saj želijo ohraniti pristen stik s strankami in zelenjavo pripravljati sproti, brez uporabe hladilnice.

Danijela že zdaj vodi tudi razne delavnice obdelave vrta brez prekopavanja, peke kruha z drožmi itd. Vse to ji je v užitek. A idej ji še ni zmanjkalo. Morda bodo na njihovi idilični domačiji pod Gorjanci nekoč postavili manjši dom za starejše, z do 15 enotami. Starostniki bodo lahko imeli tam svoj vrt, pomagali bodo na kmetiji, skratka tudi v tretjem življenjskem obdobju bodo lahko živeli z naravo in prijaznimi ljudmi.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 8. julija 2021

Lidija Markelj