Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2023

11.7.2023 | 08:20

V mesecu juliju 2023 v sklopu Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva ponovno gostimo dva kiparja, ki ustvarjata nova kiparska dela za park skulptur v Kostanjevici na Krki. To sta Tomaž Furlan (Slovenija) in Alem Korkut (Hrvaška).

V sklopu letošnje prireditve bomo zopet obnovili in delno rekonstruirali nekaj skulptur iz preteklih let v parku skulptur Forma viva. Galerija Božidar Jakac je bila namreč ponovno uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo za konservacijo-restavracijo kipov. Lani smo s prejetimi sredstvi konservirali-restavrirali ikonično skulpturo japonskega kiparja Eisaka Tanake Japonski festival iz leta 1961, letos pa se bodo v času simpozija začela dela na skulpturah:  Kolo - Antifašistična skulptura britanskega kiparja Iana Waltersa iz leta 1974, Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 ter Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963. Konservatorsko-restavratorske posege bo vodil akademski restavrator Aleš Vene in bodo trajali od julija 2023 do oktobra 2024. Hkrati pa bo potekala še obnova skulpture T-element iz leta 1966, katere spodnji del bo v času simpozija rekonstruirala avtorica Dragica Čadež.

Novost letošnjega simpozija bo tudi restavratorska delavnica pod vodstvom akademskega restavratorja Aleša Veneta, ki bo na primeru lesenih kipov iz Parka skulptur Forma viva (Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 ter Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963) udeležencem prikazala konservatorsko-restavratorske postopke odstranjevanja nečistoč, izdelavo bazena za impregnacijo kosov kipov ter zaščite pred škodljivci in vremenskimi vplivi.

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva nedvomno sodi med pomembnejše manifestacije s področja vizualnih umetnosti v Sloveniji. Forma viva je bila že v osnovi koncipirana kot enotna blagovna znamka državnega pomena, ki je delovala najprej od leta 1961 na dveh deloviščih, v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu, ter se kasneje razširila še na Ravne na Koroškem in Maribor.

Lokacija: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki

Letošnja udeleženca: Tomaž Furlan in Alem Korkut

Zaključek: sobota, 29. julija ob 20. uri

O UDELEŽENCIH FORME VIVE 2023:

ALEM KORKUT (Hrvaška)

Skulptura kiparja Alema Korkuta bo nosila naslov Mesečina / Lunini žarki (Moonbeams).

Sestavljalo jo bo 25 lesenih tramov, pobarvanih v belo barvo, dolgih približno 10 metrov, ki se bodo radialno širijo od zgoraj navzdol. Na vrhu skulpture bo konkavna kovinska oblika srebrne barve, ki bo namigovala na Luno.

Kipar Alem Korkut (1970) je od leta 1991 do 1992 je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Leta 1992 je vpisal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Leta 1997 je diplomiral v razredu prof. Šime Vulasa. Član HZSU od 1998 do 2007. Od leta 2004 je član Umetniške organizacije Ateljeji Žitnjak. Od leta 2007 je zaposlen na Akademiji za likovno umetnost kot izredni profesor.

TOMAŽ FURLAN (Slovenija)

Skulptura kiparja Tomaža Furlana nosi naslov Lupina (Shell) in bo sestavljena iz enega po višini razpolovljenega debla, višine cca 6 metrov s katerega je bilo odstranjeno lubje. Notranjost debla bo izdolbena in zapolnjena z umetno maso in betonom. Ko bo skozi leta leseno deblo počasi propadalo bo razkrivalo notranjo strukturo in lepoto lesa, ki bo v obliki odtisa ostala ujeta na razgaljeni površini betona.

Kipar Tomaž Furlan (1978) izhaja iz obrtniške družine, v kateri je že od otroštva pridobival izkušnje in znanje obdelave kamna in druge kiparske spretnosti. Po zaključku srednje gradbene šole (poklic kamnosek) se je vpisal na študij kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2005 pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija. Zaposlen je kot docent in predavatelj na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

OBNOVLJENI SKULPTURI:

V sklopu kiparskega simpozija bosta poleg dveh novih skulptur restavrirana tudi dva kipa, ki stojita v parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki.

      Bernard Ball (Velika Britanija), Brez naslova, 1963

Bernard Ball (1921) se je v mladosti preselil iz Brisbana v  Avstraliji v Anglijo, kjer prične leta 1938 z umetnostnim študijem. Ustvarjal je predvsem v lesu in v kamnu. Razstavljal je v Londonu (v okviru National Society) in v Franciji.

      Eugen Ciuca (Romunija), Kariatida, 1968

Eugen Ciuca (1913 – 2005), je študiral na Akademiji lepih umetnosti v Bukarešti. Živel je v Italiji in kasneje v ZDA, kjer je bil profesor umetnosti na Dowling College-Oakdales v New Yorku. Deloval je tudi na teoretičnem področju ter napisal knjigo Četrta dimenzija umetnosti. Njegova dela hranijo v prestižnih muzejih po svetu, kot tudi v Beli hiši v Washingtonu.

      Dragica Čadež (Slovenija), T – element, 1966

Dragica Čadež (1940 -) je diplomirala leta 1963 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravila tudi specialko pri prof. Borisu Kalinu. Bila je dolgoletna profesorica za kiparstvo, od leta 1988 do upokojitve 2004 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 1986 je prejela Nagrado Prešernovega sklada. V Galeriji Božidar Jakac hranimo večino njenega opusa.

      Ian Walters (Velika Britanija), Kolo - Antifašistična skulptura, 1974

Ian Walters (1930 – 2006) je študiral na Birmingham School of Art. Bil je profesor kiparstva na Stourbridge College of Art in nato od 1957 do 1981 na Guildford School of Art. Močno je bil zavezan socialističnim idejam. Je avtor mnogih javnih skulptur, med njimi sta spominska skulptura na Mednarodno brigado v Jubilee Gardens South Bank in kip Nelsona Mandele na trgu Queen Elizabeth Hall v Londonu. Njegovo zadnje javno delo je kip Stephena Hawkinga na Centru za teoretično Kozmologijo v Cambridgeu. Umrl je 6. avgusta 2006.

Galerija Božidar Jakac