DL: Prihodnost starejših: Storitve pomembnejše od postelj

23.10.2023 | 14:45

Valerija Lekič Poljšak

Povpraševanje med starejšimi je pokazalo, da si želijo čim več varovanih stanovanj – Občina in DSO Črnomelj sta storila vse, kar sta lahko, vendar država ne podpira gradnje enote v Semiču – Pričakovanja od Zakona o dolgotrajni oskrbi

Ob napovedi vodstva Doma starejših občanov Črnomelj (DSO), da bodo do leta 2026 zgradili – projekt bo odvisen od pridobitve državnih in evropskih sredstev – novo enoto za 26 stanovalcev, so v Društvu upokojencev Semič spomnili, da je bila pred dobrim desetletjem že izdelana dokumentacija, kupljeno zemljišče, pridobljeno gradbeno dovoljenje in zgrajena kotlovnica za dislocirano enoto v Semiču s 60 posteljami. Vse skupaj je takrat stalo okoli 300 tisočakov, je povedal občinski svetnik Oskar Hudak (DeSUS).

»Tudi naši občani se starajo in bi čas prebivanja v institucionalnemu varstvu najraje preživeli v domačem kraju, poleg tega bi tako pridobili tudi okoli 30 novih delovnih mest,« je Oskar Hudak utemeljeval pobudo semiških upokojencev, naslovljeno na člane občinskega sveta. Pri tem je dejal, da kljub naporom za oživitev projekta v vodstvu in organih občine ni bilo dovolj tovrstnih aktivnosti, čeprav je občinski svet obravnaval problematiko varstva starejših v letih 2020 in 2022, a žal brez ukrepov za gradnjo DSO v Semiču.

Polona Kambič

»To ne bo držalo,« se je na očitke odzvala semiška županja Polona Kambič, saj je lokalna skupnost v letih 2010 in 2011 resno pristopila k projektu gradnje dislocirane enote DSO Črnomelj v občini Semič. Investicijska vrednost enote doma je bila že takrat ocenjena na skoraj 5 milijonov evrov. Ob odpori DSO Črnomelj – lastnih sredstev namreč niso imeli – so pozvali Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da bi v okviru Programa Pokolpje zagotovilo sredstva za izvedbo naložbe. A so se v Ljubljani odločili drugače in sofinancirali oddelka demence v Metliki in Kočevju; s tem so bile potrebe po varstvu dementnih oseb na območju Pokolpja izpolnjene, pojasnjuje Kambičeva.

DSO Črnomelj in Občina Semič sta šla kmalu v še en neuspešen boj, in sicer v okviru izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa za obdobje 2012–2014, a ministrstvo ni izdalo potrebnega soglasja. S tem so ostali tudi brez denarja, ki so ga skušali pridobiti od morebitnih zasebnih vlagateljev. »Novi razpisi ne predvidevajo več, da se za sofinanciranje gradnje lahko prijavijo lokalne skupnosti, ampak obstoječi izvajalci. Na njihove odločitve, kam, kje in na kak način bodo investirali, Občina Semič nima vpliva«, pravi županja, ki ob tem opozarja, da tudi ob ureditvi enote DSO v Semiču njihovi občani ne bi imeli nobenega zagotovila, da bi v času, ko bi domsko varstvo potrebovali, tam tudi dejansko dobili prosto posteljo.

Zdaj veliko pričakujejo od Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je usmerjen v to, da bi posamezniku omogočili dostojno življenje v domačem okolju. Tudi iz lanske analize potreb po stanovanjih v občini Semič je razvidno, da si večina anketirancev želi v starosti čim dlje prebivati v domačem okolju, tudi v varovanih stanovanjih, ki bodo poleg drugih stanovanjskih enot predvidena na območju, ki je bilo nekoč namenjeno za enoto DSO. »Takim željam gotovo pripomore tudi zelo razvita storitev pomoč družini na domu, ki jo v naši občini od leta 2014 izvaja DSO Črnomelj, ter brezplačni prevozi starostnikov in bolnih po številnih opravilih,« izsledke ankete komentira semiška županja, ki dodaja, da je kar nekaj njihovih občanov, predvsem zaradi nižjih cen, oskrbo že poiskalo na drugi strani slovensko-hrvaške meje, v krajih Pribanci in Vivodina.

»Danes govorimo o Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2023–2030, ki upošteva vse spremenjene demografske razmere v socialnem in zdravstvenem sistemu. Prednostna naloga ni povečevanje kapacitet, ampak vzpodbujanje razvoja storitev, ki potekajo v domačem okolju ali na domu uporabnikov,« o ureditvi dolgotrajne oskrbe pove direktorica DSO Črnomelj Valerija Lekić Poljšak. Projekt za enoto Semič izpred dobrega desetletja danes po njenih besedah ni več ustrezen za izvajanje socialnovarstvenih storitev. Ravno tako se je skladno z nacionalnim programom zmanjšala tudi potreba po pokritosti z institucionalnim varstvom – potrebno število mest za Upravno enoto Črnomelj znaša danes 184 postelj, kar je bistveno manj kot pred desetimi leti. Dom Črnomelj bo po koncu celotne prenove razpolagal s 160 posteljami, je še povedala Lekić Poljšak in dodala, da že kako desetletje zaznavajo trend upadanja uporabnikov iz občine Semič, medtem ko se število uporabnikov pomoči na domu iz leta v leto povečuje.

Članek je bil objavljen v avgustovski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Glavonjić