DL: Profesorica matematike je mlada kmetica leta

7.11.2023 | 14:40

Čarmanovi prihodnost podeželja vidijo tudi v ohranjanju majhnih kmetij, kot je njihova.

Pogled v Vajsov mlin, v katerem je že kar nekaj zanimivih mlinarskih predmetov in pripomočkov.

Karmen naziv mlade kmetice leta veliko pomeni.

Na izboru je Karmen Čarman imela veliko podpore. (Foto: Vida Gros)

Na 20. izboru mlade kmetice leta se je za laskavi naziv potegovalo pet kandidatk, zmagala je Karmen Čarman z Bučke (na fotografiji v rdečem). (Foto: Vida Gros)

»Še vedno malo zbiram vtise,« je ob našem obisku nekaj dni po izboru dejala novopečena mlada kmetica leta Karmen Čarman iz Dolenjih Radulj pri Bučki. Lani ji je naslov ušel za las, ko je bila po izjemno napetem finalu in kar dveh izločevalnih igrah druga, letos pa je v konkurenci petih tekmovalk iz različnih krajev Slovenije zasedla prvo mesto. Letos je Kmečki glas v sodelovanju z Občino Šentilj in tamkajšnjim društvom kmetic tekmovanje pripravil v Šentilju, saj je od tam lanska zmagovalka, prihodnje leto pa bosta izbor gostili Bučka in škocjanska občina.

Karmen je imela tokrat veliko podpornikov, poleg mame Helene, ki jo je spremljala ves dan, so se jima popoldne pridružile še njena družina in članice Društva podeželskih žensk (DPŽ) Bučka. »Tega sem bila zelo vesela, a sem po drugi strani imela kar nekaj več treme. Je pa bilo zato na koncu toliko lepše, saj smo lahko vsi skupaj proslavljali, se objeli in tudi potočili kakšno solzo sreče,« je povedala s širokim nasmehom na obrazu, ko smo jo nekaj dni po zmagi obiskali na domu. Kandidatke so se pomerile v znanju o reji koz in ovac, prosu, sredozemskih zeliščih in o evropski temi o zelenem dogovoru, nato pa še v treh spretnostnih igrah, ki so bile letos povezane z dvema obletnicama – 20. tekmovanjem za mlado kmetico leta in 80-letnico tednika Kmečki glas.

Lanski in letošnji izbor sta bila zanjo čudovita izkušnja, zadovoljna je, da obstaja tekmovanje, ki v ospredje postavlja mladost in ženske s kmetije, tudi s takšne majhne, kot jo imajo Čarmanovi. »To je potrditev, da delam dobro in prav, pa čeprav sem glede na svoj poklic, sem namreč profesorica matematike na Gimnaziji Novo mesto, nekoliko drugačna, da ni nič narobe s tem, da imam rada tudi zemljo in tradicionalne stvari. Sicer pa – matematika je logična in tudi zdrava kmečka pamet je zelo logična, tako da povezava vsekakor obstaja.«

Da je nanjo izredno ponosna tudi njena družina – mož Tomaž, hčerka Mirjam, ki je pred dnevi sedla v klop četrtega razreda, drugošolec Janez in dveinpolletni Jožef –, ni treba posebej poudarjati. Ponosna so tudi društva, katerih članica je (poleg DPŽ Bučka še DPŽ Gabrovka, v katerem je že od otroških let, pa KD Bučka in TD Bučka), zelo lepe odzive pa je dobila tudi na gimnaziji, od sodelavcev in dijakov. Slednji so jo že zasuli s predlogi, kaj vse bi lahko počela, med drugim da bi jih lahko naučila speči kruh ali pa izdala knjižico receptov. »Na Gimnaziji Novo mesto sem dobila svojo prvo redno službo. Prišla sem nadomeščat za tri mesece, zdaj pa sem tam že 14 let. In si ne želim drugam, saj smo dober kolektiv,« pove.

MLIN IN ŽAGA

Čarmanovi so se na Bučko preselili pred petimi leti, ko so kupili Vajsovo domačijo v Dolenjih Raduljah, na kateri sta pred leti delovala mlin in žaga. Karmen je odraščala na samooskrbni kmetiji v Gabrovki, Tomaž, ki je hišnik na OŠ Frana Metelka Škocjan, pa na drugem koncu škocjanske občine. Odločitev za nakup manjše kmetije ob potoku Čolnišček je bila zelo preprosta, pravita, saj sta se v kmetijo zaljubila na prvi pogled. Začutila sta, da ima lahko z njuno družino novo prihodnost. Oba sta namreč velika ljubitelja slovenske etnološke dediščine, tudi spoznala sta se v novomeški folklorni skupini Kres. Karmen se je s hčerko Mirjam v dobrem mesecu po prihodu včlanila v društvo podeželskih žensk, v katerem so članice kmalu spoznale njen talent, ji zaupale vodenje prireditev in posle tajnice ter jo vključile v upravni odbor, Tomaž pa se pridružil znamenitim Bučenskim ramplačem. »Tu se vsi zelo dobro počutimo, lepo so nas sprejeli,« poudari Tomaž.

Vajsovo domačijo počasi prenavljata, saj se vse začne in ustavi pri denarju. Kupila sta mlin na kamne, ki ga poganja elektrika, tako da zase in tudi za druge, če želijo, zmeljeta piro in ajdo, želita pa si, da bi čim prej zagnala stari mlin. Imata tudi že novo zunanje mlinsko kolo, a ga bo treba še namestiti in prenoviti mehanizem mlina, na ogled pa bi rada postavila še staro žago venecijanko, uredila prostor za različne delavnice in še kaj. »Imava dovolj načrtov za vse življenje, ne bo nama dolgčas,« je dodala Karmen.

DELAVNI IN USTVARJALNI

Že zdaj v mlinu gostita napovedane skupine, ki z mlinarjem in mlinarico obudijo spomin na mletje žita po starem načinu, del bogate mlinarske in slovenske krasilne tradicije, ki še živita na Vajsovi domačiji, pa lahko v obliki njihovih izdelkov odnesejo tudi s sabo domov. Denimo unikatne ročno poslikane steklene kozarce za shranjevanje živil, steklene kozarce in vrče za pijačo, različne skodelice, krožnike, emajlirane džezve in drugo posodo pa tudi ročno vezene voščilnice. Karmen je namreč tudi zelo ustvarjalna. Sicer pripravijo tudi piškote in drugo pecivo, kruh, rezance, imajo pa tudi izdelke iz domače aronije in drugega sadja.

Karmen se tudi zelo rada udeležuje tekmovanj in ocenjevanj domačih dobrot, ki jih pripravljata »njeni« društvi in tudi druga sorodna društva, saj meni, da je sodelovanje zelo pomembno. Je tudi dobitnica več zlatih priznanj, na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetih na Ptuju je med drugim pred leti prejela znak kakovosti za medenjake. »Bog mi je dal roko, nekaj pa se pridobi tudi s treningom,« pove v smehu. Po njenih stopinjah že stopa Mirjam, ki že pridno peče, tudi priprava potice ji gre že dobro od rok. Pravijo, da ji je tudi sicer značajsko zelo podobna – je vztrajna, trmasta in ustvarjalna. Tako je Mirjam letos na državnem ocenjevanju v peki kruha v Beli Cerkvi dobila zlato priznanje za kruh z ogljem. Ja, jabolko ne pade daleč od drevesa.

Da pridobitev naziva mlada kmetica leta ni kar tako, je pokazal tudi sprejem, ki so ji ga v soboto priredile članice Društva podeželskih žena Bučka. Nanj so povabile vse krajane, da so Karmen Čarman lahko čestitali ter njo in njeno simpatično mlado družino nekateri tudi bolje spoznali.

Članek je bil objavljen v septembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografije: Mojca Žnidaršič