Ljudje ob Kolpi: Matija Tomc

26.12.2023 | 09:00

Rojstna hiša v Kapljišču

Matija Tomc, duhovnik, skladatelj, organist, zborovodja
Rodil se je 25. decembra 1899 v vasici Kapljišče (Bela krajina), umrl je 8. februarja 1986 v Domžalah

Tistega dne, pred 58 leti nikoli ne bom pozabil,
ko nas je župnik prof. Matija Tomc po prvem svetem obhajilu v župnišče povabil.
Piškotov in čaja v izobilju je bilo
in še darila sem se razveselil močno.

V »škrniclju« skrita na mleko pečena je bela štruca bila,
takšnega vonja se danes ne zazna…
… se je Anton Dimc iz Domžal, ob 110 obletnici ustanovitve domžalske župnije, spominjal svojega prvega obhajila in župnika.

Na Božič rojeni Matija je osnovno šolo pričel obiskovati v bližnjem Podzemlju, dokončal pa jo je v Novem mestu, saj je že kot otrok imel ambicijo nadaljevati šolanje na gimnaziji. Tu je bil njegov profesor tudi cerkveni skladatelj in organist v kapitlju pater Ignacij Hladnik, ki ga je učil igranja violine in klavirja. Drugi letnik gimnazije je obiskoval v Ljubljani na Škofijski klasični gimnaziji - v Zavodu sv. Stanislava. Tu se je učil igranja na violo, rog in orgle. Kot študent je na bogoslovju vodil tudi več pevskih sestavov: večji zbor, manjši zbor, oktet, kvartet in duet. V duhovnika je bil posvečen leta 1923 in bil nastavljen za kaplana v Mokronogu, kjer je tudi vodil župnijski pevski zbor in ga kmalu spravil na zavidljivo kvalitetno raven. Leta 1925 je bil imenovan za vzgojitelja v Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani. Tudi tu je prevzel pevski zbor. Želel si je nadaljevati študij kompozicije in orgel na Dunaju in s privolitvijo škofa Jegliča je bil na Dunaju štiri leta. Po vrnitvi 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, kasneje še na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Ko nova oblast ukine gimnazijo, je odšel za župnika v Domžale, kjer je veliko skladal in vodil različne zbore. Kot župnik je bil dolgo aktiven - do zlato mašništva, nakar se je upokojil in do smrti ostal v Domžalah.

Njegovo glasbeno delo je sila raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki pa je zaradi razmer v takratni družbi na premierno koncertno izvedbo čakala celih 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat, ki so pretežno cerkvenega značaja. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Tomc se je zapisal v spomin slovenskega naroda kot zborovski skladatelj z izjemno obsežnim opusom, instrumentalni opus pa je skromnejši. Od lastnih skladb je bila skladatelju Tomcu najbližja maša Stopil bom k oltarju, ki je še danes del železnega repertoarja slovenskih cerkvenih zborov. Napisal je več kritik in razprav o slovenski glasbi ter tudi o problemih v organistiki.

Med njegovimi učenci se je v vseh teh letih nabralo veliko znanih osebnosti, ena takih je tudi nekdanja županja in poslanka Cvetka Zalokar Oražem. V priloženem zapisu je razkrit njen otroški načrt: da bi postala nuna in šla v Afriko pomagat ubogim. Življenje se je obrnilo drugače in takrat osemletna deklica je zrasla v uspešno direktorico in političarko.

Bpris Grabrijan

Galerija