DL: Kaj si želijo krajani? Zeleno okolje bolj kot asfalt

27.1.2024 | 16:30

Blaž Habjan, Maja Žunič Fabjančič in Natalija Zanoški (na sliki z leve proti desni) so skupaj z Matjano Urek (manjka) letos septembra in oktobra izpeljali projekt Pisarna celovite urbane prenove v krajevni skupnosti Bršljin. (Foto: I. Vidmar)

Krajani Bršljina zelenim površinam posvečajo več pozornosti kot prometu – Želijo si neprekinjeno kolesarsko povezavo po celotni Ljubljanski cesti – Ljudje hočejo biti slišani in bi radi tudi povratne informacije

Pred odločanjem o tem, kako poseči v prostor, ne vprašati ljudi, ki tam živijo, in zvedeti, kaj si želijo in kaj si mislijo o tem, je, milo rečeno, nespodobno in neodgovorno. Cilj posegov v urbano mestno okolje je izboljšati kakovost življenja prebivalcev in dobro je, če ti tudi sami prispevajo ideje. Partnerstvo Urbanka je pred dnevi krajanom krajevne skupnosti Bršljin, v kateri živi 2.300 prebivalcev, predstavilo njihove predloge.

Predloge občanov v zvezi z ureditvijo okolja, v katerem živijo, so zbirali na več načinov. Občane so o projektu obvestili in k zbiranju predlogov pozvali z 900 letaki, vloženimi v poštne nabiralnike, s plakati, po Facebooku in v medijih. Predloge so septembra in oktobra zbirali v posebnih zelenih zbiralnikih, postavljenih na štirih bolj obljudenih krajih, na stojnicah pred nakupovalnimi središči, kjer so občani kraj, na katerega se nanaša njihova pobuda, lahko označili tudi z zastavico, zapičeno na zemljevidu, in tudi po elektronski pošti in telefonu. Odziv je bil dober, saj so zbrali kar 261 pobud.

»Večina, kar 36 odstotkov, pobud se nanaša na zelene površine, nekoliko manj, 32 odstotkov, pa na prometno ureditev. Temu z nekoliko nižjim deležem sledita infrastruktura in program oziroma ponudba. Med pobudami v zvezi z zelenimi površinami jih je največ povezanih z ureditvijo zelenic in parkov, otroških igrišč in sprehajalnih poti. Na področju prometa so skoraj enakovredno zastopane pobude v zvezi z ureditvijo cest, kolesarskih stez, površin za pešce, nekoliko manj pa v zvezi z organizacijo javnega prometa,« izsledke statistične obdelave zbranih predlogov predstavi arhitektka Natalija Zanoški iz društva Est=etika.

Vodja projekta Blaž Habjan iz zavoda Zora na podlagi pobud ugotavlja, da krajani kot središče dogajanja v krajevni skupnosti doživljajo Osnovno šolo Bršljin z okolico, saj se na to točko nanaša največ predlogov. Z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v šestih letih od prejšnje raziskave, ki je bila opravljena še pred prenovo Glavnega trga, pozornost s prometa preusmerila na zelene površine, pa tudi v prometu je bistveno več pobud vezanih na kolesarske steze in površine za pešce. Bršljinčani si želijo predvsem neprekinjeno kolesarsko in peš povezavo po Ljubljanski cesti vse od Šmihelskega mosta do krožišča v Bučni vasi pri nakupovalnem centru Supernova.

»Med drugim so krajani predlagali tudi, naj mestni avtobus vozi po voznem redu, ki bi moral biti uporabniku predstavljen na razumljivejši način, želijo si, da bi avtobusi proti Češči vasi proti bazenu vozili pogosteje, predlagajo pa tudi brezplačne vozovnice za otroke in upokojence, kar bi bistveno povečalo število potnikov v danes večinoma precej praznih avtobusih. Morda bi bil tako res zbran kakšen evro manj, a glede na to, da občina že sicer izdatno sofinancira javni potniški promet, bi učinek tega z bistveno večjim številom potnikov to odtehtal,« pa meni Maja Žunič Fabjančič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela.

Partnerstvo Urbanka, v katerem so Regijski NVO-center – stičišče nevladnih organizacij JV Slovenije, društvo Est=etika, KS Bršljin in zavod Zora, si predvsem prizadeva vzpostaviti trajnejše oblike vključevanja javnosti v procese odločanja o urejanju javnega prostora. Potem ko so leta 2017 zbirali ideje in predloge občanov celotnega mesta, so se tokrat osredotočili na krajevno skupnost Bršljin, ki se je v zadnjih desetletjih iz pretežno industrijskega okolja po propadu gradbenega podjetja Pionir, tekstilne tovarne Novoteks, Tovarne obutve in še nekaterih podjetij spremenila v nakupovalno območje, saj so trgovine zasedle večino prostorov oziroma območje nekdanjih tovarn. Projekt Urbanke Pisarna celovite urbane prenove v krajevni skupnosti Bršljin je del podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sklada za podnebne spremembe.

In kaj se bo z zbranimi in statistično obdelanimi predlogi zgodilo zdaj? Poslali jih bodo občini, ki tudi že načrtuje uvedbo participativnega proračuna, in krajevni skupnosti, da bodo v pomoč pri načrtovanju in odločanju. Nekateri predlogi so iz različnih razlogov neuresničljivi, kar bo treba ljudem tudi pojasniti, kar nekaj predlogov pa se že uresničuje ali vsaj načrtuje. Enega izmed predlogov te dni že uresničujejo sami nosilci projekta. Pri osnovni šoli bodo s sedmimi novimi drevesi podaljšali drevored in tako otrokom s senco olajšali pot v šolo. Pri sajenju jim bo priskočila na pomoč Komunala Novo mesto, najprimernejša drevesa pa je izbral pooblaščenec za mestno drevje Peter Železnik iz Zavoda za varstvo narave. Drevesa bodo posadili, ko bo primerno vreme.

Blaž Habjan dober odziv krajanov na zbiranje pobud pripisuje njihovi želji biti slišani in želji po sodelovanju. Nekateri so k njim prišli zelo dobro pripravljeni, z izdelanimi načrti in zelo konkretnimi predlogi. Želijo si tudi povratne informacije.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar