DL: Portret tedna - Milena Vranetič

7.3.2024 | 11:10

Milenka (Milena) Vranetič iz Kapel je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, prejela plaketo državnega sveta za izjemno prostovoljsko delo v turizmu ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

Mileno Vranetič je svet turizma osvojil pred več kot 35 leti. Včlanila se je v kapelsko turistično društvo, v katerem deluje projektno in kot funkcionarka tudi v širši regiji in na državni ravni. Tako je oktobra 2023 postala tudi predsednica novoustanovljene Regijske turistične zveze Posavje. Je tajnica Občinske turistične zveze Brežice. Kot prostovoljka v turizmu zagovarja razvoj turizma na podeželju. Toda, kot pravi, turizem je treba razvijati in tržiti v naravnem okolju, in ne na račun naravnega okolja. Ob pomoči članov domačega društva, krajanov, Podružnične osnovne šole Kapele in nekaterih ustanov je zasnovala in uresničila vrsto projektov, ki v turizem vključujejo poplavno in zamočvirjeno ravnico Jovsi. Z njeno idejo in vodenjem so opravili številna raziskovanja ptic, uredili Koščevo pot v Jovse in zasnovali projekt LIFFE ter s tem pridobili v Jovsih opazovalni stolp z učno mlako in v Kapelah infosobo z multivizijsko predstavitvijo sveta ptic in naravnih biserov, Dobrave in Jovsov.

Vedno je ločevala svoje poklicno delo v turizmu in prostovoljsko, tisto zunaj delovnega časa, ko je denimo prirejala delavnice hortikulturnega urejanja in v njih spodbujala vinogradnike in druge, da so se ogreli za dopolnilno dejavnost in postali ponudniki ob vinskih turističnih cestah. Na njeno pobudo so natisnili turistično karto Podgorjanska vinska turistična cesta v občini Brežice leta 2008, v njeno nastajanje je vključila tudi letalstvo Slovenske vojske. »Veliko zadovoljstvo čutim, če lahko pomagam komu pri začetku in poznejšem opravljanju osebnega dopolnilnega dela,« pravi Milena Vranetič, ki je tudi sama nekajkrat začasno opravljala osebno dopolnilno delo, in sicer ali kot regijska turistična vodnica z licenco ali kot rokodelka – izdelovalka rož iz krep papirja, vezenja in izdelkov na tradicionalen način. Tudi brez tovrstnih registracij zna tudi kalati najboljše vitre iz leskovih palic – še en njen nepotvorjeni izraz časti podeželju in njegovi naravni in kulturni dediščini.

Projektno sodeluje z Društvom kmetic Brežice in eden teh projektov je spodbujanje peke, ocenjevanje in razstava bizeljskega ajdovega kolača, ki ga v okviru Društva kmetic Brežice pripravlja aktiv Bizeljsko. Projekt je pred 17 leti idejno zasnovala, s takratnima predsednicama Društva kmetic Brežice Slavko Preskar in aktiva Bizeljsko Zdravko Kampijut, potem ga je dodelala in skrbno vodi vsakoletno ocenjevanje bizeljskega ajdovega kolača. »Zamisel, da bi pripravili razstavo ajdovega kolača, se mi je porajala, ko sem v sodelovanju z Društvom kmetic Brežice organizirala delavnice za izdelavo pletenega ženitovanjskega srca iz testa, ki jih je na mojo pobudo pri nas izvajala Marjanca Dobnikar,« pravi. Njena skrbna večletna prizadevanja za vpis bizeljskega ajdovega kolača v register nesnovne kulturne dediščine se bodo po napovedih Posavskega muzeja Brežice uresničila prihodnje leto. »Vztrajala sem pri imenu bizeljski ajdov kolač. Bizeljski se pri tem ne nanaša samo na sedanji kraj Bizeljsko, ampak na širok bizeljski okoliš, nekdanjo deželo Bizeljsko, več tukajšnjih krajev, kjer pečejo ajdov kolač,« pravi.

Prvo prostovoljsko delo je opravljala kot osnovnošolka pri urejanju spomenika v središču Pišec. Z urejanjem vasi jo po tisti akciji za lepši videz kraja povezujejo njene številne pobude, funkcije in zamisli, ki jih uspešno uresničuje, pri čemer zna pritegniti strokovnjake zavodov in posameznike. Z vsemi temi je izpeljala vrsto regijskih delavnic o urejanju krajev, ker je koordinatorka ocenjevanja v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna za regijo Posavje in članica upravnega odbora Turistične zveze Slovenije in ker ima rada podeželje. Podeželje v odpiranju turizma mora ohraniti prvobitnost, meni. Podeželju se je nemara poklonila tudi s tem, da je s podporo Občine Brežice vodila po svoji zamisli postavitev spominskega obeležja enologu in učitelju domačinu Andreju Žmavcu v Kapelah.

Na podeželju se je Milena Vranetič tudi rodila, v Podgorju v Pišecah v kmečki družini. Po osnovni šoli v Pišecah je končala gimnazijo v Brežicah, po kateri pa ni mogla, pač ni ji bilo dano, študirati svojega priljubljenega področja, matematike in fizike. Pozneje, leta 2000, se je vpisala v prvo generacijo študentov na Višjo strokovno šolo Brežice in jo uspešno dokončala. Delovnih področij in tem v življenju ne izbira: piše prijave za projekte in poznejša poročila (z obrazci je bila na veliko obkrožena tudi kot nekdanja tajnica Krajevne skupnosti Kapele), fotografira, marsikaj zna in uči kot somentorica podmladka v turističnem društvu. Njen nemirni duh v njej ohranja zvedavost, zato je ves čas obiskovala delavnice, tečaje, skratka hodila pot k znanju, večinoma povezano s turizmom, v katerem dela tudi mož Franci. Zavzetost za delo sta z možem prenesla tudi na sinova.

Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar