Obletnica slovensko-hrvaškega kmečkega upora 1573–2023

4.2.2022 | 09:20

Tone Kralj, Matija Gubec, Za staro pravdo, 1973

Tone Kralj, Matija Gubec, Za staro pravdo, 1973

Franjo Stiplovšek, Zemljevid hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1573, stenska poslikava, 1959. (foto arhiv PMB)

Franjo Stiplovšek, Zemljevid hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1573, stenska poslikava, 1959. (foto arhiv PMB)

V letu 2023 bomo v Sloveniji in na Hrvaškem obeleževali 450. obletnico velikega kmečkega upora, ki je pretresel širše območje Posavja, Hrvaškega Zagorja in Kozjanskega.

Skupina kulturnih ustanov iz Posavja – Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Kulturni dom Krško in Posavski muzej Brežice – bo skupaj z mrežo Gradovi Posavja in v sodelovanju z Muzeji Hrvatskog Zagorja ter Muzejem Brdovec pripravila obsežen celoletni program, ki bo temeljil tako na zgodovinskih dognanjih kot tudi sodobnih dojemanjih tega prelomnega dogodka.

Neformalno združenje Gradovi Posavja vključuje upravljavce šestih gradov v Posavju: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ki upravlja nekdanji samostan v Kostanjevici na Krki, Kozjanski park Podsreda, ki upravlja grad Podsreda, Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg, ki upravlja grad Rajhenburg, KŠTM Sevnica, ki upravlja grad Sevnica, Posavski muzej Brežice, ki upravlja grad Brežice in Terme Čatež, ki so lastnice gradu Mokrice ter ruševine gradu Svibno in Kunšperk.

Upor kmetov, ki je najintenzivnejšo fazo doživel v prvih dneh februarja 1573, je bil med bolje organiziranimi v našem prostoru. Prvi oborožen spopad v prostoru Posavja se je zgodil 3. februarja, ko je več kot 2500 kmetov, pod vodstvom vojaškega poveljnika upornikov Ilije Gregorića, napadlo mesto Brežice. V naslednjih dneh sta se na slovenski strani odvili še bitki na Krškem in Kunšperškem polju, kmečka vojska pa je bila nato 9. februarja dokončno poražena v bitki pri Stubici.

V letu 2023 se bodo tako zvrstile različne aktivnosti, ki bodo aktualizirale dogodke iz leta 1573 in njihovo kasnejše dojemanje; odvijala se bodo predavanja, pripravile zgodovinske in likovne razstave, organizirana bodo vodenja po lokacijah kmečkega upora, označene nove učne poti, izdana bo strokovna publikacija in vodič po poteh upora, in še kaj.

Čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, je kmečki upor iz leta 1573 v preteklih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine. Zato bo obhajanje 450. obletnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora posvečeno predvsem sodobnim perspektivam in reprezentacijam tega pomembnega zgodovinskega dogodka.

Posavski muzej Brežice
Vir: Gradovi Posavja

Galerija

01 Tone Kralj, Koca ob cesti, 1947
02 Tone Kralj, Koca ob cesti, 1947
03 Tone Kralj, Izdelava spomenika Matije Gubcu za Krsko, Opatova dvorana GBJ 1974, foto Marijan Pfeifer
04 Tone Kralj, Matija Gubec, Za staro pravdo, 1973
05 Franjo Dolenec - Francina, Kervave kronike glas, 1973
06 Vilim Svecnjak, Kervave kronike glas, 1973
07 Marijan Detoni - Kervave kronike glas, 1973
08 Franjo Stiplovsek, Zemljevid hrvaško-slovenskega kmeckega upora 1573, stenska poslikava, 1959. Foto arhiv PMB
09 Lojze Dolinar, Matija Gubec, 1913
10 Razstava Kmecki upori v Posavskem muzeju Brezice
11 Razstava Kmecki upori v Posavskem muzeju Brezice

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava