DL: Krajši delovnik da ali ne - naša podjetja zadržana

12.7.2023 | 14:35

Vlada razmišlja o zakonski ureditvi krajšega, tudi 30-urnega polnega delovnika – Lažje do kadrov, zaposleni bolj zadovoljni, delo vseeno opravljeno – Nekateri delodajalci pri nas že skrajšujejo delovnik – Lidl ima od lani 36-ko – Krka: ni mogoče – Adria: zdaj ni teh možnosti – DSO Novo mesto: že zdaj težave s kadri – Gradbeniki modro molčijo o skrajšanem delovnem času

Aktualna vlada naj bi v bližnji prihodnosti uvedla krajši delovni čas, to je 30 ur (pet dni v tednu po 6 ur) oz. 32 ur (štiri dni v tednu po 8 ur), ob tem pa naj bi se ohranile vse pravice zdajšnjega 40-urnega delovnega časa. Tako bi Slovenija sledila razviti Evropi. Dilem in vprašanj, ki se ob tem porajajo, je veliko, saj takšne spremembe niso primerne za vse dejavnosti – kako bi to šlo v javni upravi, šolstvu, zdravstvu, proizvodnji? A tista podjetja, ki so skrajšani delovnik že uvedla, v tem vidijo več prednosti kot slabosti ter dodano vrednost za vse, delavce in delodajalce. Pozanimali smo se, kako na ta trend gledajo nekatera naša podjetja in ustanove.

LOVIMO EVROPO

V zadnjem času je tudi pri nas vse pogosteje slišati o krajšem delovnem času od zdajšnjega – v nekaj letih naj bi prešli na 32-urni tedenski delovnik. Nekatera podjetja naj bi to že izvajala oz. o tem razmišljala, v prihodnosti pa naj bi bil štiridnevni delovni teden kot polni delovni čas tudi uzakonjen. To je namreč ena od prednostnih nalog aktualne vlade Roberta Goloba, vse pa je odvisno od dogovora s socialnimi partnerji.

Slovenija pri tem lovi razvito Evropo. Veliko razvitejših držav, kot so Francija, Švedska, Velika Britanija, se je v zadnjih letih že spoprijelo z idejo o krajšem delovniku, marsikje ga izvajajo pilotno, rešitve so različne, nikjer pa jih delodajalcem niso vsilili.

Podjetja sama prepoznavajo dodano vrednost krajšega delovnika. Ne le, da lažje pridobivajo dobre kadre, lažje jih tudi zadržijo, pravijo delodajalci, ki to izkušnjo že imajo. Zaposleni celo opravijo vse zadane naloge kljub krajšemu delovnemu času, ki ga imajo za to na voljo. Prednosti naj bi po nekaterih analizah odtehtale slabosti. Zaposleni naj bi bili na takih delovnih mestih bolj motivirani, bolj zadovoljni in spočiti, zmanjšali naj bi se izgorelost, bolniški dopusti itd. Delodajalci pa bi tako znižali stroške dela in materiala. Štiridnevni delovni teden predvideva ali štiri delovne dni po deset ali osem ur in tudi delo po šest ur.

Slovenija ima podobno kot večina držav še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden. Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje, da povprečen delovni čas v posameznem sedemdnevnem obdobju vključno z nadurami ne sme presegati 48 ur. Zakon dopušča možnost krajšega delovnega časa v nekaterih primerih, a ne manj kot 36 ur na teden, kar se lahko določi tudi s kolektivno pogodbo. A tisti, ki delajo po 36 ur na teden, imajo enake pravice in obveznosti kot preostali delavci. Krajši delovni čas je možen tudi tam, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare.

BOLJ SPOČITI DELAJO BOLJE

Pa je produktivnost res največja, če delamo 8 ur na dan? Nekatera slovenska podjetja so že prehitela napovedi slovenske vlade in sama uvedla 30- oz. 32-urni tedenski delovnik, brez zmanjševanja obstoječih pravic zaposlenih iz delovnega razmerja za polni delovni čas, in sicer nekatera za stalno, nekatera pilotno. Nekatera pa ga za zdaj izvajajo sezonsko.

V podjetju uspešnega primorskega podjetnika Iva Boscarola imajo na primer zaposleni proste petke in odločitev je bila dobra. Boscarol pravi, da v ponedeljek pridejo nazaj vsi spočiti in polni energije.

Poskusno štiridnevni delovni teden za svoje inženirje uvaja tudi visokotehnološko podjetje Visonect. Krajši delovnik zaposlenim že nekaj časa omogočata tudi trgovca Hofer in Lidl, ki delujeta tudi pri nas. O izkušnji smo se pozanimali v Lidlu.

V LIDLU ZANIMANJE ZA 36 UR

»Zaposlitev za krajši delovni čas za delovna mesta prodajalcev in skladiščnikov, večinoma za 30 ur na teden, je bila v Lidlu Slovenija že vseskozi del poslovnega modela. S prehodom na Lidlovo 36-ko, ki smo jo uvedli maja lani, pa smo krajši, torej 36-urni delovni teden določili kot polni delovni čas za delovna mesta prodajalec, skladiščnik in viličarist. To smo uvedli, da bo tudi zaposlenim s krajšim delovnim časom 36 ur na teden priznana polna delovna in pokojninska doba. Vsi pogoji za upokojitev so izenačeni s tistimi, ki jih imajo zaposleni za 40 ur,« povedo v ekipi za korporativno komuniciranje v Lidlu Slovenija. Večina zaposlenih se je odločila za 36-urni polni delovnik, seveda pa tisti v prodaji še vedno lahko izberejo tudi možnost zaposlitve s krajšim delovnim časom, npr. 30 ur na teden. Tem zaposlenim so pravice še vedno priznane sorazmerno glede na polni delovni čas (ki pa je po novem 36, in ne 40 ur na teden).

Z uvedbo Lidlove 36-ke v tem podjetju odgovarjajo tudi na dinamičen trg zaposlovanja, saj si nenehno prizadevajo biti konkurenčen delodajalec. »Obenem pa izpolnjujemo svojo zavezo, da zaposlenim, ki jih je že skoraj dva tisoč, zagotavljamo stimulativno plačilo, ki je višje od povprečja v panogi, in druge privlačne delovne razmere. V okviru tega smo z majem napovedali tudi povišanje plač in dodatnih plačil za vse zaposlene, med drugim regresa in poslovne uspešnosti,« povedo.

KRKA: NI MOGOČE

Seveda krajši delovnik ni primeren za vsa podjetja. Ali morda o tem kaj razmišljajo v novomeški Mikrografiji, ki zaposluje izkušene strokovnjake s področja informatike, obvladovanja dokumentov in arhivistike? Tega nam ni uspelo izvedeti, čeprav smo jih večkrat prosili za odgovor.

So pa bili jasni v skupini Krka, v kateri je bilo konec lanskega leta 11.598 zaposlenih. Povedo, da bi skrajšanje delovnega časa v farmacevtski proizvodnji težko uvedli. »Tehnično-tehnološki procesi – zmogljivost strojev in naprav, tekoči trak, izmensko delo – in zahteve mednarodnih standardov kakovosti ne omogočajo poenostavljenega povečanja produktivnosti. V proizvodnji učinkovin pa zaradi značilnosti tehnoloških procesov delo poteka neprekinjeno vse dni v tednu. Prav tako je skrajšanje delovnega časa težko izvedljivo za zdraviliško-turistično dejavnost,« pravijo v Krki.

ADRIA MOBIL: ZADRŽANI

S to novostjo ne bo šlo niti v družbi Adria Mobil, d. o. o., ki ima nekaj več kot 1.300 zaposlenih, v skupini Adria Mobil pa zaposlujejo več kot dva tisoč ljudi.

»Pri vprašanju krajšega delovnega tedna je treba upoštevati, da tehnološkega razvoja ter procesov digitalizacije, robotizacije in avtomatizacije delovnih procesov ni mogoče vpeljati v enaki meri v vseh industrijah, kar pomeni, da še vedno obstajajo delovno bolj ali manj intenzivne panoge, ki pa jih moramo prav tako vzeti v obzir, ko razmišljamo o uvedbi krajšega delovnega časa,« povedo.

Trenutno se Adria Mobil in tudi praktično celotna industrija karavaninga v Evropi spoprijemata z ogromnim povpraševanjem kupcev in številnimi naročili novih proizvodov, po drugi strani pa z motnjami v oskrbi. »Te dejansko trajajo že vse od začetka pandemije in še vedno ne pojenjajo. Zato bi krajši delovni čas v tem trenutku še bolj onemogočil pravočasno izvedbo naročil in dodatno podaljšal čakalne dobe za naše proizvode,« jasno povedo v družbi Adria Mobil. Verjamejo tudi, da je delo vrednota, s katero ljudje uresničujejo svoje življenjske potrebe ter tudi karierne in strokovne ambicije.

»Krajši delovni čas lahko pomeni stimulativno obliko ureditve delovnega časa, vendar se moramo zavedati vseh posledic, ki jih ta prinaša. Vsekakor brez poglobljene analize, ki bi morala vključevati razpravo vseh deležnikov o učinkih in posledicah te odločitve ter tudi vidik ohranjanja mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ostajamo zadržani glede sprejemanja odločitve o uvedbi krajšega delovnega časa,« še pravijo.

DSO: ŽE ZDAJ TEŽAVE S KADRI

Težko si je zamisliti tudi krajši delovni čas v socialno-zdravstvenih ustanovah. To potrjuje odgovor iz Doma starejših občanov (DSO) Novo mesto.

»V povezavi z uvedbo 30-urnega delovnega tedna bi bili kot delodajalec s področja socialnega varstva naklonjeni uvedbi spremembe, če bi zanjo obstajale dejanske možnosti. Vendar bi država za nemoteno izvedbo dejavnosti morala omogočiti tudi dodatne pogoje, saj se že v trenutnih razmerah spoprijemamo s kadrovskim primanjkljajem. V trenutnih razmerah si ne predstavljamo uvedbe krajšega delovnega časa v smislu polnega, torej z vsemi pravicami, izhajajoč iz 40-urnega delovnika, saj bi za to potrebovali sorazmerno več zaposlenih, kar je v trenutno izpraznjenem bazenu iskalcev zaposlitve nerealno,« pove Polona Bukovec.

»Bojimo pa se, da bo izboljšanje razmer v smeri krajšega delovnega časa posameznih panog ali dejavnosti pahnilo v bistveno slabši položaj tiste dejavnosti, ki tega ne bodo mogle uresničiti, in bo hkrati povzročilo še več nezadovoljstva in dodatne neželene fluktuacije kadrov,« dodajo v DSO Novo mesto.

GRADBENIKI TIHO

Med podjetja, v katerih si težko zamislimo krajši delovni čas, sodijo gradbena, saj je dela veliko, delavce pa že zdaj težko dobijo in med njimi prednjačijo tujci. Morda pa bi vseeno šlo s skrajšanim delovnikom? Iz prve roke smo želeli izvedeti, kako razmišljajo v posavskem podjetju KOP Brežice, a niso bili pripravljeni ničesar povedati. Ravno tako so kljub večkratnim prošnjam ostali tiho v novomeškem gradbenem podjetju CGP. Sicer pa je tudi molk zgovoren in očitno bodo delali po starem naprej.

Štiridnevni delovni teden kot polni delovni čas je torej mogoč že tudi pri nas, seveda ne za vsa podjetja, kako bodo to novost uzakonili, pa je stvar novega zakona o delovnih razmerjih, ki ga pripravlja vlada.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj