DL: Po stopinjah Ajdov - Bogatejši za novo stalno razstavo

19.7.2023 | 10:00

Ajdovski gradec na Vranju pri Sevnici je eno večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem.

Vrvico ob odprtju nove stalne razstave na sevniškem gradu je v družbi Mojce Pernovšek in Alenke Černelič Krošelj prerezal sevniški župan Srečko Ocvirk. (Foto: P. P.)

Sevniški grad je od 26. aprila bogatejši za novo stalno razstavo, ki predstavlja utrjeno višinsko poznoantično naselbino na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici.

Namen razstave je predstaviti življenje tamkajšnjih prebivalcev v 5. in 6. stoletju ter spodbuditi obisk tega najdišča z arheološkim parkom, so povedali govorci župan Srečko Ocvirk, direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek in direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj.

Razstava je opremljena z digitalnimi animacijami na zaslonih na dotik in izdelanim zvočnim prostorom. Ogledati si je mogoče kopije izvirnih predmetov iz Ajdovskega gradca, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Rekonstrukcija naselbine je obiskovalcu prikazana z maketo in računalniško izdelano vizualizacijo. Po besedah sodelavke KŠTM Sevnica Eve Urh so vložili okoli 15.000 evrov v to pridobitev, ki bo približala življenje ljudi pred poldrugim tisočletjem.

Kdo so bili Ajdi, je eno najpogostejših vprašanj. Po literaturi naj bi bili Ajdi velikani s človeškim obrazom, sicer zelo močni, a ne najbolj pametni, pravi etnologinja Annemarie Culetto, svetovalka za turizem s sevniškega KŠTM. Ljudje naj bi bili v primerjavi z Ajdi tako majhni, da so jih Ajdi nosili kar v predpasnikih. Naselili so se na najvišjih gorah ter zidali veliko gradov in cerkva.

Kot pravi avtorica razstave, arheologinja Jana Puhar, je obdobje preseljevanja ljudstev ključno vplivalo na podobo današnje Evrope. »Kajti takrat, ko je propadel veliki rimski imperij, ko so propadla ta razkošna rimska mesta, na primer Drnovo (Neviodunum), antična Celeia, antični Poetovio in antična Emona …, ko so Slovani v 6., 7. stoletju prihajali v ta razmeroma gosto naseljeni prostor z romaniziranimi staroselci, so si ostaline naselbin, kot je Ajdovski gradec, razlagali skozi mitološko preteklost, kot zgodbe o Ajdih.«

Na razstavi prikažejo tudi samooskrbo, ki so jo imeli; v najbolj raziskanem ogromnem vodnem zbiralniku so našli tudi leseno in koščeno preslico ter vretena, s pomočjo katerih so si lahko stkali blago in izdelali prejo.

V Posavju so se sicer po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje predlani lotili podviga, ki so ga poimenovali Ajdovske zgodbe iz Posavja. Nosilec tega je Zavod Svibna, ki ga vodi Bernardka Zorko. Njegov namen je oblikovanje novega integralnega turističnega izdelka, ki temelji na posavski arheološki oziroma kulturni in delno tudi naravni dediščini.

Gre za skoraj 190.000 evrov vreden projekt, za katerega je nekaj manj kot 150.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Povezal naj bi posavske arheološke in naravne znamenitosti, ki so kakor koli povezane s poimenovanjem Ajdi, ajdovski in podobno. Med temi so Ajdovska jama pri Nemški vasi nad Krškim, omenjeni Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski grob na Magolniku in še druge tovrstne zanimivosti.

Dogodek na sevniškem gradu je s pesmijo zaokrožil Marko Vozelj, Restavracija Ajda Hotela Ajdovec in Pivovarna APE pa sta obiskovalcem pripravila pogostitev, navdihnjeno z bogato dediščino ajdovskih zgodb.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

P. P.

Galerija