DL: Monter Kocjan - V tujini štejejo reference

26.5.2024 | 17:00

Alojz Kocjan leta 1998 stopil na samostojno pot – Govedo prodal, hlev pa preuredil v delavnico – V Nemčiji skoraj lažje pridejo do posla kot v Sloveniji – Delavce iščejo tudi v tujini

  Alojz Kocjan (Foto: R. N.)

  Alojz Kocjan (Foto: R. N.)

Podjetje Monter Kocjan iz Mokronoga je lani praznovalo 25-letnico delovanja. Z zanesljivo in kakovostno opravljenimi projekti so si prislužili zaupanje na domačem in tujem trgu. Ob letošnjem prazniku Občine Mokronog - Trebelno so za več kot dvajsetletno družbeno odgovorno ravnanje ob skrbi za rast podjetja in njegovega ugleda prejeli listino občine.

Začetki podjetja segajo v leto 1998, ko se je Alojz Kocjan odločil stopiti na samostojno pot. Pred tem je bil šest let kot delovodja gradbišča zaposlen pri samostojnem podjetniku, dokler ta ni prenehal delovati. »S sodelavci smo želeli delati naprej, zato sem se odločil odpreti svoje podjetje. Zaposlil sem še pet delavcev in tako se je začelo. Ukvarjali smo se s prekrivanjem streh. Trdo smo delali, prekrili smo tudi po tri strehe na teden,« se spominja Alojz.

Delavnico je uredil v domačih Gorenjih Laknicah. Prej je bil tam hlev. »Ko sem ustanovil podjetje, smo imeli doma še kmetijo in 40 glav goveda. Ker sem bil cele dneve zdoma, je mama ugotovila, da tako ne gre več naprej. Strinjala se je, da prenehamo kmetovati. Govedo smo prodali, hlev pa preuredili v delavnico in vanjo leta 2000 postavili stroj za obdelovanje kleparskih obrob,« pripoveduje Alojz.

NAJVEČ PRIHODKOV USTVARIJO V NEMČIJI

Veliko zaslug za razvoj podjetja ima tudi njegova partnerka Mirjana Penca, ki je solastnica podjetja. Leta 2002 so se preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo. Danes imajo 40 zaposlenih. V letih 2021 in 2022 so prihodki znašali dobrih 5,5 milijona evrov, lani pa so narasli na nekaj več kot 7 milijonov evrov. Poleg prekrivanja streh na hišah in kmečkih poslopjih se lotevajo tudi zahtevnejših projektov, kot je postavitev jeklenih konstrukcij večjih poslovnih, proizvodnih, skladiščnih in drugih objektov. V zadnjem desetletju so precej razširili tudi svoj vozni park, v katerem je več tovornih vozil z avtodvigali in dvižnimi košarami, ki omogočajo delo in dvig materiala tudi do višine 47 metrov.

Sodelujejo z največjimi gradbenimi inženiringi. V Sloveniji so izvedli že vrsto projektov, med drugim so se lotili postavitve objektov na bloku 6 termoelektrarne Šoštanj, poslovnega objekta novomeške Krke v Ljutomeru, skladiščnega objekta Lidl v Arji vasi, trgovskega centra Ikea v Ljubljani in še mnogo drugih. Izkušnje in reference doma jim še kako koristijo, kadar se potegujejo za delo v tujini. V Nemčiji, kjer ustvarijo največ prihodkov, so uspešno izpeljali že več kot dvajset večjih projektov. Lani so v sodelovanju z Rikom in še nekaterimi drugimi slovenskimi podjetji postavili novo skladišče za Bavarsko državno opero v Münchnu, za podjetje Schwarzmann pa so opravili montažo servisnega centra na letališču v Berlinu. »Veliko montiramo panele Trimo Qbiss. Trenutno se bojujemo za okoli pet milijonov evrov vreden projekt. Gre za postavitev proizvodnih prostorov nemškega podjetja, ki se ukvarja z izdelavo laserjev. Za tega naročnika smo v preteklosti že delali, zato se nadejamo nadaljnjega sodelovanja,« pravi Alojz.

Leta 2000 so kupili prvi stroj za obdelovanje kleparskih obrob. (Foto: R. N.)

Leta 2000 so kupili prvi stroj za obdelovanje kleparskih obrob. (Foto: R. N.)

PRIZADEVAJO SI ZA KAKOVOSTNO IZVEDBO

Po njegovih besedah v Nemčiji skorajda lažje pridejo do posla kot v Sloveniji. Domači trg je namreč precej manjši in kar nekaj je dobrih podjetij na tem področju. »Lahko bi rekel, da imamo doma večjo konkurenco kot v Nemčiji, kjer se največkrat za delo potegujemo s poljskimi, slovaškimi, španskimi in portugalskimi podjetji. Nemci se bolj kot z montažo ukvarjajo z inženiringom,« dodaja Alojz.

Nemškemu gospodarstvu se po analizah tudi letos obeta skromna rast, in sicer le 0,1 odstotka. »To se čuti na terenu. Pozna se, da se gospodarstveniki zaradi manjših državnih spodbud ne odločajo za nove naložbe. Treba se je kar potruditi, da prideš do posla. Največ pa v naši panogi pomenijo dobre reference, ki jih mi nedvomno imamo. Vedno si prizadevamo za kakovostno izvedbo, tako se lahko pohvalimo, da je odstotek reklamacij minimalen. Če pa že so, je to predvsem zaradi vgrajenih materialov, ki se ne obnašajo, kot bi se morali,« poudarja Alojz.

DELAVCE IŠČEJO TUDI V TUJINI

Zaveda se, da so za dobre rezultate podjetja zaslužni vsi zaposleni. Delavci pretežno prihajajo iz Bosne in Hercegovine, nekateri so v Sloveniji že več let in so sem pripeljali tudi svoje družine, spet drugi se vsak prost konec tedna vračajo domov. »V Sloveniji težko najdeš že voznika tovornjaka, še težje pa delavca za montažo. Naše delo je izredno zahtevno, saj poteka v vseh ekstremnih razmerah. Kadar delamo v tujini, pa smo tam tudi po več tednov. Kadra, ki bi bil pripravljen to sprejeti, je v Sloveniji čedalje manj, zato iščemo delovno silo predvsem zunaj naših meja,« pravi Alojz.

Tudi letos so že precej zasedeni. Trenutno končujejo nekatere projekte iz prejšnjega leta, nato pa se bodo lotili novih. V kratkem pričakujejo nov stroj za obdelovanje kleparskih obrob, ki so ga naročili že pred osmimi meseci, zanj pa bodo odšteli nekaj več kot pol milijona evrov. Maja bodo dobili tudi novo avtodvigalo, ob delavnici v Gorenjih Laknicah pa je v delu izkop za postavitev velikega skladišča za opremo in garažo tovornih vozil.

DRŽAL BESEDO

Močno so vpeti tudi v lokalno okolje. Znani so po tem, da so vedno pripravljeni pomagati in prispevati lokalni skupnosti. Znajo prisluhniti tudi številnim društvom in organizacijam, ki potrkajo na njihova vrata. Pred leti so z donacijo pomagali tudi pri namestitvi klimatskega sistema v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. »Pred 23 leti so me po težji poškodbi lepo oskrbeli v UKC na travmatološkem oddelku. Okreval sem v hudi vročini v sobi brez klime. Takrat sem si obljubil, da če bom še kdaj lahko delal, bom v imenu podjetja financiral klimatske naprave travmatološkemu oddelku. Držal sem besedo,« pojasni Alojz.

Čeprav sta z mamo prodala vso živino, se kmetijstvu ni povsem odpovedal. V Gorenjih Laknicah ima zunaj na paši okoli 30 goved angusov in prav toliko tudi koz. V kratkem namerava postaviti nov kmetijski objekt in urediti prostor za kampiranje avtodomov.

lanek je bil objavljen v aprilski tiskani številki Dolenjskega lista

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava