Ljudje ob Kolpi: Anton Oven

23.5.2024 | 10:00

Anton Oven, slavist, publicist
Rojen 1905 v Stranski vasi (pri Semiču), umrl 19. maja 1942 v Beli krajini

Rojstni dan Antona ni znan.

Anton Oven

Antonov oče (prav tako Anton), doma iz vasi Vino pri Grosupljem, je kot mnogi Slovenci poskusil srečo z začasnim delom v Ameriki in tudi uspel. Po povratku v domovino je želel kupiti primerno kmetijo, na kateri bi lahko ustvaril družino. Tako se je srečal tudi s Prešarjevimi, ki so zaradi hudih finančnih težav prodajali kmetijo. Tu pa mu ni bila všeč le kmetija, pač pa tudi hčerka Ana in se je priženil v Stransko vas pri Semiču. S soprogo sta zadolženo domačijo zopet postavila na noge. Njun prvorojenec je dobil ime Anton, sledilo pa mu je še 8 sorojencev. Mladi Tone se je izkazal v šoli in nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani. S sošolcem in rojakom Štefanom Šobarjem iz Gornjih Laz (v njihovi hiši je dva dni po ustanovitvi doživela katastrofo prva belokranjska partizanska četa) sta načrtovala vpis na medicinsko fakulteto, a se je Oven zadnji trenutek premislil in vpisal na slavistiko v Ljubljani, kjer je leta 1930 diplomiral. Sočasno je v Pragi študiral češčino. Še isto leto je pričel s prvo službo na Državni gimnaziji v Mariboru. Kot profesorja so ga pogosto premeščali – dvakrat v Ljubljano, pa zopet v Maribor in na koncu na Ptuj. V tem času se je pojavila tudi obtožba, da je komunist, a to zagotovo ni bil, pač pa zagret narodnjak in precej naprednih idej. Kapitulacija Kraljevine Jugoslavije ga je doletela na Ptuju (zaradi šibkega zdravja ni bil mobiliziran k vojakom), kjer so Nemci nanj razpisali nagrado 10.000 mark. Uspelo mu je pobegniti domov v Belo krajino, kjer naj bi sodeloval pri dogovorih o ustanovitvi OF. Sam je bil vključen v organizacijo Stara pravda (vodja dr. Črtomir Nagode), ustanovno članico OF, ki pa je bila pozneje izključena zaradi Nagodetovega nasprotovanja Kidriču. Skupaj z metliškim kaplanom Norbertom Klementom, ki so ga partizani prav tako ubili, sta ob ustanovitvi OF v Beli krajini prispevala denarna sredstva. Menda se je po razhodu z OF zbliževal tudi s četniki generala Draže Mihajlovića (njihove enote so bile leta 1941 tudi na Gorjancih), takrat zakonitega kraljevega predstavnika. Ker ni podprl komunistov in kazal očitne težnje po organizaciji nekomunističnega odpora okupatorju, je bil neke noči odpeljan od doma v partizansko taborišče na Brezovi Rebri, kjer je bil po okrutnem mučenju umorjen. Uradna verzija je govorila o ustrelitvi ob poskusu pobega pred zaslišanjem, a na pozneje najdenem truplu so bile očitne sledi mučenja.

Ko je za njegovo ugrabitev izvedel prijatelj dr. Štefan Šobar (pozneje partizanski zdravnik), ga je poskušal rešiti, a je na kraj usmrtitve prišel prepozno. Po njegovi eksekuciji so njegovi krvniki uničili vse njegovo imetje, tako da o njegovem početju ni nikakršnih otipljivih dokazov.

Anton Oven je avtor knjig:

- Ksaver Meško – njegov razvoj v življenju in literarnem udejstvovanju 1934,

- Dr. France Prešeren: Krst pri Savici, romantična pesnitev, 1935,

- Češki učbenik, 1937

Leta 1937 je pričel izdajati revijo Mrtva straža.

Boris Grabrijan